V Evropi vsaka peta oseba, skupno 150 milijonov ljudi, trpi za kronično bolečino. Njeno neustrezno zdravljenje za družbo prinaša številne negativne posledice. Vse več ljudi, ki živijo s trajnimi bolečinami, zaradi rastočih potreb po zdravstveni obravnavi postaja vedno večje breme za zdravstveni sistem. Hkrati se zaradi težav, povezanih s kronično bolečino, veča delovni absentizem in število prezgodnjih upokojitev. S tem povezani stroški na evropski ravni obsegajo 240 milijard evrov letno.
Zato tudi letos v organizaciji Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine in Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča v dneh ob 11. oktobru, svetovnem dnevu boja proti bolečini, potekajo aktivnosti, s katerimi želijo slovensko javnost opomniti, da je kronična bolečina problem celotne družbe, ki potrebuje odgovorno obravnavo. S tem se tudi v Sloveniji pridružujemo mednarodni pobudi Societal Impact of Pain (SIP), ki jo izvaja Evropska federacija za bolečino (European Pain Federation, ki želi na evropski ravni prispevati k zmanjšanju družbenih učinkov bolečine.
Na novinarski konferenci v uvodu v oba konferenčna dneva je prim. Gorazd Požlep, dr. med., predsednik Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine, izpostavil: »Problem kronične bolečine je tudi v Sloveniji zelo velik. Po najnovejši raziskavi iz junija 2019 zaradi kronične bolečine še vedno trpi 22 % prebivalstva med 18 in 75 letom. Najpogosteje je bolečina prisotna v križu, sklepih, okončinah, mišicah, sledijo pa glavoboli. Pri skoraj 3 bolnikov le-ta traja več kot 1 leto, samoocena jakosti bolečine pa je 6,8 po vizualno analogni lestvici (od 0 do 10). Velika večina bolnikov zaradi tega obišče zdravnika, 40 % pa išče tudi alternativno pomoč. Pri zdravljenju kronične bolečine smo bistveno manj učinkoviti kot pri zdravljenju akutne, zato je zelo pomembno, da lajšamo akutno bolečino čim bolj učinkovito in s tem preprečimo nastanek kronične. Z ustanovitvijo SIP platforme v Sloveniji si obetamo boljše sodelovanje med vsemi skupinami, ki se jih bolečina tiče – bolniki, zdravstvenimi delavci in tudi tistimi, ki krojijo zdravstveno politiko. Upamo, da bomo tako izboljšali kvaliteto obravnave vseh, ki potrebujejo našo pomoč.«
Helena Jamnik, dr. med., ki na URI - Soča vodi ambulanto za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino, je ob tem poudarila: »Kronična bolečina lahko negativno vpliva na kakovost življenja posameznika in njegovih bližnjih. V Sloveniji povprečno za takšno bolečino ljudje trpijo kar 4,8 let. Prepoznavanje trajne bolečine in njena ustrezna obravnava kot bio-psihosocialni fenomen sta ključnega pomena, prav tako pa je pomembno, da problem kronične bolečine poleg zdravstvenega osebja razumejo tudi delodajalci, civilna družba, odločevalci in drugi.«
Na novinarski konferenci so osvetlili tudi potrebo po boljšem pregledu in spremljanju podatkov o kronični bolečini. Tako je bila maja letos s strani WHO potrjena 11. izdaja mednarodne klasifikacije bolezni (ICD), ki vključuje nove diagnostične kode posebej za obravnavo primerov s kronično bolečino. Pri projektu je sodelovala tudi prof. dr. Eva Kosek, dr. med., iz Inštituta Karolinska iz Švedske, ki je te dni na obisku v Sloveniji. Novinarske konference se je udeležila tudi doc. dr. Nevenka Krčevski Škvarč, iz Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine, ki je vrsto let aktivno prispevala k uveljavljanju kronične bolečine v Sloveniji.
Več o kronični bolečini
Kronično bolečino zaenkrat opredeljujemo arbitrarno in jo pojmujejo kot bolečino, ki vztraja preko časa, ki je potrebno za celjenje katerihkoli tkiv, kar pomeni od 3 do 6 mesecev. Mehanicistično lahko zajema eno od ali kombinacije treh oblik bolečine: nociceptivno (bolečina, ki jo povezujemo s tkivno okvaro in predpostavlja intaktno delujoče živčevje, tako po zgradbi kot tudi po funkciji, npr. bolečina ob poškodbi ali vnetju pri osebi brez nociplastične bolečine in je redko edini razlog
bolečin, ki trajajo preko 1 leta), neuropatsko (bolečina, ki nastaja zaradi okvare somatosenzornega živčevja in kot taka že vključuje motnje v delovanju) in nociplastično (bolečina, ki je povezana s trajno spremenjenimi centralnimi mehanizmi bolečinskega procesiranja in ni nujno povezana s specifičnimi bolezenskimi spremembami katerihkoli tkiv). Veliko ljudi s trajnimi oz. kroničnimi bolečinami na ravni lastne izkušnje prepoznava posebnosti vsake od omenjenih treh oblik. Zagotovo pa je težje
prepoznavati sobivanje neuropatske in nociplastične bolečine oz. nociceptivne in nociplastične bolečine. V omenjenih dveh situacijah lahko hitro celotno simptomatiko pripišemo zgolj npr. nocicetivni (npr. osteoartroza) ali neuropatski (npr. radikularna) bolečini, kar lahko zapleta potek obravnave osebe s takšno bolečino.
V URI – Soča potekajo programi interdisciplinarne rehabilitacije oseb s kronično bolečino. Izvajajo jih timi posebej usposobljenih zdravstvenih strokovnjakov, ki jih sestavljajo zdravnik, psiholog, fizioterapevt, delovni terapevt in socialni delavec. Osredotočajo se predvsem na izboljšanje funkcijskega stanja, z opredeljenimi cilji in večinoma slonijo na veščinah vedenjsko kognitivnega urjenja. Namen programov je kronično bolečino prepoznati in ustrezno obravnavati vse vidike zdravstvenih težav v sklopu kroničnega bolečinskega sindroma, tako fiziološke, psihološke kot tudi socialne. Cilji so usmerjeni k izboljšanju kakovosti življenja in krepitvi celostnega funkcioniranja posameznika.
Na naslovni fotografiji so iz leve proti desni prof. dr. Eva Kosek, dr. med., Helena Jamnik, dr. med., prim. Gorazd Požlep, dr. med., doc. dr. Nevenka Krčevski Škvarč
