Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na včerajšnji slavnostni prireditvi pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije obeležil 130. obletnico zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Zdravstveno zavarovanje pomeni varnost tudi takrat, ko smo zaradi zdravja v stiski, ko ne moremo poskrbeti zase in za svoje bližnje. Takrat ko smo najbolj ranljivi in najbolj sami. Zato smo ponosni na 130-letno tradicijo zdravstvenega zavarovanja v naših krajih.

Zbrane goste, predstavnike države, izvajalcev zdravstvenih storitev in zdravstvenih delavcev, zavarovanih oseb in pacientov ter organov upravljanja ZZZS in delavce ZZZS sta uvodoma nagovorila Dejan Židan, predsednik Državnega zbora RS in Aleš Šabeder, minister za zdravje.

Dejan Židan, predsednik Državnega zbora RS je med drugim poudaril: »Zavedamo se odgovornosti, da visokih standardov blaginje in socialne varnosti v prihodnje, predvsem zaradi demografskih sprememb, ne bo mogoče zagotavljati skozi enak okvir kot sedaj. Verjamem, da to z razumevanjem sprejemate tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, ki je skozi svoje delovanje prerasel 'le' status nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja, in predstavlja pomembno javno službo z jasno določenimi strokovnimi, organizacijskimi ter upravnimi nalogami.

Kljub temu pa teh sprememb ne smemo sprejemati kot nerešljiv problem, temveč jih moramo usklajeno upravljati. Z upanjem lahko spremljamo napredek in pozitivne premike, da kot družba živimo bolje in dlje ter smo bolj zdravi. Dolgoživost družbe je civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost, tudi v Sloveniji. Pri tem naj nas še naprej vodijo temeljna izhodišča solidarnosti, pravičnosti, dostopnosti, gospodarnosti in vzdržnosti.«

Aleš Šabeder, minister za zdravje pa je v nadaljevanju med drugim poudaril:»Naš zdravstveni sistem je relativno dober, vendar to ne pomeni, da se ne zavedamo potrebe po celovitejši modernizaciji našega zdravstvenega sistema. Vemo, da še nismo odgovorili na izzive staranja prebivalstva. Zakon o dolgotrajni oskrbi je nujen, mora biti dober in mora odgovoriti na ključna vprašanja, zato je priprava zakona daljša, kot bi si želeli. Naš izziv je tudi slediti hitremu razvoju novih zdravstvenih tehnologij in vsi mi smo pred vsakodnevnim izzivom uporabe in financiranja novih, pregrešno dragih bioloških in genskih zdravil.«

Bismarckov model socialnega (obveznega) zdravstvenega zavarovanja se je med Slovenci ohranjal v različnih obdobjih, državah in družbeno-političnih ureditvah. Njegove osnovne značilnosti nas ustvarjalno navdihujejo še danes, saj predstavljajo pomemben civilizacijski dosežek družbe pri zagotavljanju organizirane skrbi za bolne in poškodovane.

Model obveznega (socialnega) zdravstvenega zavarovanja je za Slovenijo učinkovit in primerljiv s številnimi evropskimi državami. Tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije se zaveda, da je sistem potrebno nenehno posodabljati in krepiti zdravje kot danes najpomembnejše dobrine prebivalstva. ZZZS si zato prizadeva za posodobitev zdravstvene zakonodaje, tako da bi posodobili tudi vlogo ZZZS v zdravstvenem sistemu ter krepili model obveznega (socialnega) zdravstvenega zavarovanja. To še posebej velja za prizadevanja, da bi ZZZS postal bolj aktiven kupec zdravstvenih storitev, ki bi strokovno opredelil kalkulacije cen zdravstvenih storitev, zakupil programe zdravstvenih storitev glede na dejanske potrebe zavarovancev ter uvajal sodobne obračunske modele za plačilo zdravstvenih storitev.

Letošnje jubilejno leto ZZZS zaznamuje s sprejemom novega Strateškega razvojnega programa ZZZS za obdobje 2020 do 2025, ki ga načrtuje sprejeti v mesecu novembru. Iz povzetka tega programa je razvidno osrednje vprašanje nadaljnjega razvoja sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja in ZZZS kot nosilca tega razvoja v obdobju 2020 – 2025, in sicer kako v obdobju, ki ga bodo zaznamovali predvsem staranje prebivalstva, hiter tehnološki razvoj in druga razvojna gibanja, obvladovati pritiske na rast izdatkov, hkrati pa zagotavljati pravičen in ekonomsko vzdržen dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe vsem zavarovanim osebam. S tem namenom predlog Strateškega razvojnega programa ZZZS za obdobje 2020 do 2025 določa konkretne strateške rezultate, ki jih bo ZZZS dosegel z izvedbo naslednjih strateških aktivnosti:

- izboljšati informiranje in zmanjšati neenakost med zavarovanimi osebami,
- uveljaviti zdravstvo kot prioriteto v družbi z zadostnimi viri financiranja,
- razvijati in uveljavljati nove obračunske modele,
- spodbujati kakovost zdravstvenih storitev,
- krepiti vlogo ZZZS kot aktivnega kupca zdravstvenih programov in izboljševati  dostop zavarovanih oseb do zdravstvene oskrbe,
- izboljšati odzivnost in učinkovitost organizacije ZZZS,
- pospešiti digitalizacijo poslovanja ZZZS in se intenzivno vključiti v razvoj nacionalnih rešitev,
- vzpostaviti razvojno naravnane kadrovske dejavnosti ZZZS,
- zmanjševati administrativna bremena izvajalcev zdravstvene dejavnosti,
- razširiti in nadgraditi uporabo podatkov pri odločanju v ZZZS.

Ob zaključku prireditve je Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS poudaril, da smo se Slovenci pred 130 leti odločno priključili razvitim evropskim družbam, ki so začele vzpostavljati organizirano javno skrb za zdravstveno varnost prebivalstva, zato so tudi danes nekateri ključni kazalci uspešnosti javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji med najboljšimi v Evropi. V nadaljevanju pa je opisal nekatera pomembne izzive v slovenskem zdravstvenem sistemu zaradi katerih je med drugim nujno pristopiti tudi k takojšnjim strateškim ukrepom:

»Med temi so po naši oceni najpomembnejši naslednji: prvič, zagotavljanje zadostnih javnofinančnih virov, kjer naj bi z večjo udeležbo proračunskih virov v prihodnje učinkoviteje blažili posledice demografskih gibanj brez bistvenih sprememb na področju pravic zavarovancev,

drugič, ukrepi za boljše načrtovanje in stroškovno učinkovito izvajanje zdravstvenih programov, kjer gre poleg sprememb upravljanja bolnišnic in drugih zdravstvenih zavodov med drugim tudi za spremembo sistema partnerskih dogovarjanj z bolj jasno opredelitvijo odgovornosti posameznih deležnikov, ter za vzpostavljanje sistemskih pogojev za aktivno izvajanje nakupne funkcije ZZZS in

tretjič, uvedbo kataloga zdravstvenih storitev iz javnega naslova, kar je povezano z določanjem prioritetnih programov, stalnega strokovnega vrednotenja zdravstvenih tehnologij in njihovega uvajanja med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ob pogoju, da prinašajo največje koristi za zdravje prebivalstva.«

Ob visokem jubileju je ZZZS v svojih prostorih postavil na ogled tudi zgodovinsko razstavo ter spremljajočo knjižico z naslovom »Razvoj zdravstvenega zavarovanja pri Slovencih 1889-2019«, avtorice prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec. Umetnik Boris Beja pa je na sedežu ZZZS na Miklošičevi cesti 24 uprizoril umetniško intervencijo z uporabo bolniških postelj in cvetjem lilij, ki so značilne za arhitekturni ritem in umetniško notranjost sedeža na Miklošičevi cesti že skoraj 100 let.

Tekst in foto: Janez Platiše


Nazaj