Ljubljana, 7. 4. 2021 – Od leta 1950 dalje 7. aprila vsako leto obeležujemo Svetovni dan zdravja z namenom ozavestiti določeno javnozdravstveno temo. Kako naš svet po covidu-19 vrniti v sprejemljive tirnice življenja na bolj pravičen način za vse, da bomo vsi uživali več zdravja in blaginje. Kot posamezniki in kot družba. Povabilo k sodelovanju v globalni kampanji za izgradnjo pravičnejšega, bolj zdravega sveta nas spodbuja k iskanju boljših rešitev. Pandemija covida-19 je še posebej razgalila številne neenakosti v zdravju. Trenutne socialno ekonomske analize kažejo, naj bi se v prihodnosti neenakosti še povečale. Kar bo še bolj ogrozilo pravičnost na področju zdravja in pravico vseh ljudi do zdravja. Naš svet je neenak.
Nekateri ljudje lahko živijo bolj zdravo in imajo boljši dostop do zdravstvenih storitev kot drugi samo zato, ker so se rodili, odraščali, živeli, delali in se starali v okolju z boljšimi pogoji. Milijoni ljudi po vsem svetu pa ne morejo dostopati do bistvenih zdravstvenih storitev, katastrofalni zdravstveni izdatki vsako leto potisnejo v skrajno revščino kar 100 milijonov ljudi. 780 milijonov ljudi je brez dostopa do varne vode in 2,5 milijarde brez ustreznih sanitarij. Vse to vodi do nepotrebnega trpljenja, bolezni, ki se jim je mogoče izogniti, do prezgodnjih smrti. In škoduje družbam in gospodarstvom. Kar je nepošteno in je mogoče preprečiti. Svetovni dan zdravja 2021 zato poziva k nujnim ukrepom za odpravo neenakosti na področju zdravja s poudarkom na covid – 19 in pravično okrevanje po njem.
Covid-19 je močno prizadel vse države. Ukrepi za obvladovanje pandemije so še posebej prizadeli ranljive skupnosti, ki so bile že prej ranljive in bolj izpostavljene boleznim, kar je pripeljalo do velikega trpljenja in prezgodnjih smrti, ki bi se jih dalo tudi preprečiti. Že leto dni trajajočo epidemijo covida-19 lahko označimo tudi kot obdobje dolgotrajnega stresa, ki je posledično močno zaznamovalo tudi naše duševno zdravje. Mladi vedno pogosteje razmišljajo o samomorih, med šoloobveznimi otroci je vedno več depresije, dostop oseb z ne-akutnimi zdravstvenimi stanji in težavami v duševnem zdravju do pomoči je vse slabši, zato se njihovo stanje le še slabša.
V Sloveniji neenakosti v zdravju posvečamo pozornost že vsaj od leta 2011, ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje objavil prvo sodobno pregledno publikacijo o neenakosti v zdravju v Sloveniji. Med epidemijo covida-19 neenakosti posvečamo še več pozornosti zaradi ukrepov za njeno zajezitev, saj lahko politični ukrepi ustvarjajo neenakosti. Prebivalcem Slovenije je trenutno na voljo širok nabor preventivnih zdravstvenih programov, ki prispevajo k boljšemu zdravju prebivalcev, k zmanjševanju neenakosti v zdravju in k manjšemu bremenu kroničnih nenalezljivih bolezni. To so: program Zdaj – program preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov ter bodočih staršev; program Skupaj za zdravje – nacionalni program integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni (od 30. leta starosti naprej); presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka; program Svit, Dora, Zora ter program cepljenj proti izbranim nalezljivim boleznim itd..
V Rdečem križu Slovenije povečujemo dostopnost do preventivnih programov predvsem s postopnim uvajanjem programa Zdravo staranje, ki ga je v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) pripravila skupina strokovnjakov iz Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca (MFRK). Program je usmerjen v preprečevanje današnjih temeljnih nenalezljivih
kroničnih bolezni (diabetes, srčno-žilne bolezni, kronične respiratorne. bolezni, različne vrste raka, ) in temelji na:
- celostnem in vseživljenjskem pristopu,
- filozofiji in praksi javnega zdravja, v okviru katerega so za zdravje odgovorni vsi sektorji družbe, vključno z nevladnimi, humanitarnimi organizacijami,
- teoriji vedenjskih sprememb.
Za potrebe uvajanja v RKS smo ga poenostavili in priredili na osnovi lastnih izkušenj in spoznanj in glede na naše razmere, v letu 2020 pa smo ga dopolnili še z izkušnjo življenja v samo-izolaciji.
