(Ljubljana, 13. 5. 2019) Danes in jutri bo v Domus Medica, v Ljubljani potekal osmi Mednarodni simpozij o zdravem življenjskem slogu pod naslovom Več obrazov dobrega počutja; preventiva, okrevanje in krepitev zdravja, največje strokovno regionalno srečanje, posvečeno skrbi za krepitev zdravja in dobrega počutja na ravni organizacij. Na konferenci se bo v dveh dneh predstavilo več kot 30 strokovnjakov iz Slovenije in tujine, šest od teh iz priznane ameriške klinike Mayo, ki bodo govorili o preventivnih in rehabilitacijskih zdravstvenih programih ter dejavnikih, ki vplivajo na zdravje ljudi v delovnem okolju, doma in v družbi. Simpozij so z uvodnimi besedami otvorili Aleš Šabeder, minister za zdravje Republike Slovenije, dr. Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in Janez Uplaznik, direktor Mikropis-a in vodja skupnega projekta podjetja Mikropis in klinike Mayo, 24alife.

Aleš Šabeder, minister za zdravje je v svojen nagovoru poudaril: ″Simpozij bo osvetlil področje preventive in rehabilitacije v Sloveniji in v kliniki Mayo. V Sloveniji veliko govorim o tem, kako se izvaja preventiva v zdravstvenih domovih, vrtcih in šolah, prav tako pa tudi na delovnih mestih. Aktivno podpiramo vseživljenjski pristop do zdravja in preprečevanja bolezni. Ponosni smo na naše programe krepitve zdravja ter preventivne programe, ki so namenjeni vsem starostnim skupinam, od nosečnic do starostnikov. Še posebej smo uspešni pri presejalnih programih za zgodnje odkrivanja predrakavih in rakavih sprememb. Vsak posameznik je pomemben in je potencial. Krepitev zdravja je ključna za ohranjanje vzdržnosti sistema in trajnostni razvoj ter krepitev naše družbe. Zavedamo se, da moramo težave v zdravstvu rešiti, hkrati pa se moramo zavedati, da imamo na številnih področjih v zdravstvu boljše rezultate kot drugod po Evropi. Zaradi naraščanja števila odsotnosti od dela, moramo biti pozorni na varnost in zdravje pri delu, organizacijo dela, delovnega časa, usposabljanja od državne ravni do najmanjšega podjetja. Potrebujemo več ukrepov, da bomo ohranili zdravje, da bomo lahko delali preko 65. leta starosti. Programi za krepitev zdravja so bistveno cenejši kot stroški zdravljenja. Hkrati pa imajo pozitivne učinke za organizacijo, kot je produktivnost. Uspešni so tisti, ki so usmerjeni v izboljšanje zdravja. Še veliko je neizkoriščene priložnosti za sodelovanje med organizacijami in zdravstvenimi institucijami, v Sloveniji imamo dobre prakse v preventivi in pomembna je delitev znanja.″

Janez Uplaznik direktor Mikropis-a je ob otvoritvi simpozija povedal: »V 24alife že leta izpopolnjujemo naše poslanstvo, znanje in ponudbo na področju preventivnega zdravja, rehabilitacije in krepitve dobrega počutja posameznikov. S simpozijem poskušamo čim več znanja in izkušenj posredovati strokovnjakom. Letos smo še razvijali preventivne programe in programe za krepitev tako telesnega, kot mentalnega zdravja. Razvili smo program Mayo Clinic Diet za obvladovanje prekomerne telesne teže in debelosti ter program Mayo Clinic Resilient Mind za razvijanje odpornosti na stres. Lotili smo se tudi posodobitve orodij za učinkovito izvajanje fizioterapije, ga uspešno vpeljali v različne rehabilitacijske ustanove in ga napolnili z več kot 1.000 strokovnimi športnimi in terapevtskimi vajami. Povezali smo se s podjetjem PocketPro, ki imajo najboljši izbor terapevtskih vaj na svetu in jih vključili v našo rešitev. Razvijanje vsebin v sodelovanju z Mayo Clinico in ostalimi partnerji nam omogoča, da s skupnimi močmi postajamo eden najpomembnejših svetovnih ponudnikov programov za zdravo in zadovoljno življenje. V sodelovanju s kitajskimi partnerjem - podjetjem More Health smo prvič v Evropo pripeljali tudi napravo za spremljanje vitalnega stanja, ki na podlagi meritev s senzorji in napovedne analitike izdela profil telesnega stanja in poda priporočila za nadaljnje korake. Z letošnjo osrednjo temo želimo izboljšati ozaveščenost za zdravje in takrat, ko je potrebna medicinska intervencija hitro in učinkovito izpeljati proces rehabilitacije in s tem dela zmožnost posameznika. S takšnimi ukrepi lahko zmanjšamo število bolniških odsotnosti, povečamo učinkovitost posameznikov ter posledično razbremenimo zdravstveno blagajno.″

Prvi dan simpozija je bil osredotočen na vpliv okolja in osebnih navad na zdravstveno stanje in počutje in obravnava osrednjo temo letošnjega simpozija o petih dejavnikih, ki najbolj vplivajo na naše zdravje: sedenje, spanje, sladkor, stres in socialna osamljenost, ki jih je v uvodu predstavil osrednji govorec prof. dr. Kerry Olsen, strokovni direktor Centra za zdravo življenje Dan Abraham na kliniki Mayo v ZDA in predsednik Odbora za zdravo življenje, ki je razvil vodilni preventivni program »12 navad za zdravo življenje« za preventivno vplivanje na manjše zbolevanje pacientov s kroničnimi boleznimi. V svojem predavanju je predstavil dodatni program 5S (spanje, sedenje, stres, sladkor, socializacija), ki opozarja na tiste spremembe življenjskega sloga, s katerimi lahko najbolj učinkovito in hkrati brez velikih naporov dosežemo bistvene premike k bolj zdravemu načinu življenja. Pri tem je povedal: ″Spanje je najpomembnejši dejavnik zdravja in dolgega življenja. Kar 50 % Američanov ima težave s spanje, 30% jih trpi za nespečnostjo. Manj kot 6 ur spanja ali prekinjenega spanja povečuje tveganja za žilne bolezni, debelost, sladkorno bolezen, pomanjkanje libida, poslabšanje imunskega sistema, rakaste bolezni, depresijo, nihanje razpoloženja idr. Drug pomemben dejavnik je sedenje in je ena najbolj priznanih nevarnosti za zdravje danes, sedenje je postalo bolezen. Vsaj 30 minut na dan se je potrebno gibati. Samo nekaj ur vadbe na teden ne bo preprečilo posledic dolgotrajnega sedenja, s katerim je 50 % povečano tveganje smrti iz katerega koli vzroka, 125 % povečano tveganje za srčno-žilni dogodek. Tretji dejavnik je stres, ki povzroča utrujenost, motnje spanja, motnje imunske funkcije, anksioznost, razdražljivost, žalost in depresijo. Sladkor povzroča pridobivanje teže in kopičenje visceralne maščobe, debelost, vnetje, zvišan krvni tlak in bolezni srca, diabetes in inzulinsko rezistenco, povečano tveganje za nastanek raka, povečano tveganje za depresijo, pospešeno staranje kože, zobni karies in staranje celic. Socialna osamljenost kot peti dejavnik pa povečata tveganje za smrtjo za 50 %, povezano z Alzheimerjevo boleznijo, zmanjšano je preživetje raka, kakovost spanja, tveganje za zgodnjo smrtjo, prehlad, bolezni srca in možgansko kap, depresijo, slabše okrevanje po bolezni.″

Za uvodnim predavanje je dr. Donald Hensrud iz klinike Mayo predstavil dieto, ki so jo razvili na kliniki Mayo. Kako pomembno je za zdravje spanje, je predstavil dr. Robert Auger, prav tako iz klinike Mayo. O učinkih stresa in osamljenosti so govorili tudi slovenski strokovnjaki, kot so Radivoje Pribaković Brinovec iz Nacionalnega inštituta za zdravje, o povezavi spanja, zdravja in bolezni je govoril prof. dr. Zvezdan Pirtošek iz Nevrološke klinike UKC, Medicinska fakulteta UL, o pomenu gibanja in aktivnega načina življenja pa Matej Tušak iz Fakultete za šport. Prvi dan se je zaključil s pogovorom o spodbujanju motivacije za dosežke z Žigo Vavpotičem, ustanoviteljem organizacije za medgeneracijsko sodelovanje Simbioza.

Drugi dan konference bo namenjen rehabilitaciji in krepitvi zdravja. Dr. Robert Scales iz klinike Mayo je predstavil rehabilitacijo po srčno žilnih boleznih. Obseg in stroške preventivnih in rehabilitacijskih programov bo predstavil Marjan Sušelj iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje, o akutni rehabilitacija v slovenskem prostoru je govorila Nataša Kos iz Inštituta za medicinsko rehabilitacijo UKC Ljubljana, o prihodnosti rehabilitacijske medicine pa Klemen Grabljevec iz URI Soča in slovenskega združenja za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. V drugem sklopu se bodo strokovnjaki pogovarjali o združevanju zdravstva in zdravja v Sloveniji, kjer je Zdenka Čebašek Travnik iz Zdravniške Zbornice Slovenije izpostavila, kako zdravniki skrbijo za svoje zdravje. Ob tem je povedala: ″Rezultati anket med zdravniki v tujini in pri nas kažejo, da zdravniki v večji meri ustrezajo definiciji izgorelosti. Zato je v organizaciji zdravniškega dela nujno uveljaviti ukrepe za zmanjševanje nevarnosti izgorevanja pri delu, kot so ureditev delovnih razmer, vključno z delovnim časom in preureditev delovnih pogodb, ki silijo zdravnike k čim več posegom in obravnavi čim več pacientov v čim manjšem času. Za zdravniški poklic se odločijo mladi, ki oblikujejo poslanstvo, pomagati trpečim ljudem in imajo lahko osebnostno lastnost, ki jo imenujemo gorečnost, to je intenzivna čustvena in razumska osredotočenost na delo. S tem tudi tveganje, da v primeru prevelikih ovir, izgori, izgubi smisel. Ko se zdravnik v neuspešnem prebijanju skozi birokratizirano delo zaloti, da si v resnici ne prizadeva več za bolnika, ampak za to, da bi čim bolj racionaliziral število svojih posegov, da bi zbral čim več točk v ambulantah, se podre njegova potreba po gorečnosti, poslanstvu in smislu. Posledica je malodušje, brezvoljnost, cinizem, hlastanje po nadomestnih ciljih, največkrat materialnih. Zato je boj za ideale zdravništva hkrati boj pa pogoje dela, v katerih se bodo dobro počutili zdravniki s poslanstvom.″

O podpori sodobne tehnologije pri upravljanju z zdravjem na Kitajskem bo govoril Luo Xiaobin (Ken) iz More Health. Skupaj z 24alife je predstavil novo napravo za spremljanje zdravstvenega stanja, s katero je mogoče z mikro električnim tokom izdelati zdravstveni profil preiskovane osebe in narediti oceno zdravstvenih tveganj. Med predavatelji bo tudi Greg Voisen iz Eluminate iz ZDA, ki bo predstavil pogled zavarovalnic na promocijo zdravja pri delu. O tem, kako doseči dolgo in polno življenje bo predstavil s primerom dobre prakse o celostni skrbi za seniorje Tony Enquist iz klinike Mayo. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., iz Medicinske fakultete, UL bo predstavil kako s preventivni programi vplivamo na imunski sistem za manj bolezni v zrelih letih; fizično aktivnosti in dolgoživost pa kineziolog in prof. športne vzgoje prof. dr. Vojko Strojnik. Drugi dan konference se bo zaključil z okroglo mizo o kvalitetnih pristopih za organizacijo zdravega življenja.

Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. iz Medicinske fakultete UL je o svojem prispevku povedal: ″Pri starostnikih se v sklopu t. i. imunosenesence pojavijo značilne spremembe prirojenega in pridobljenega imunskega odziva. Posledica je manjša zmožnost imunskega odziva na cepljenje in okužbe ter večja ogroženost zaradi okužb in rakavih bolezni. Posledica starostnega upada zmožnosti kostnega mozga, da proizvaja nove imunske celice, ima imunski sistem starostnika proti novim okužbam na voljo le stare, že uporabljene in zato manj ustrezne imunske odzive, posledica je porušena homeostaza, ki  vodi v avtoimunske odzive ter zmanjšano odzivnost na okužbe in cepiva. Za povečevanje števila let zdravega življenja medicina danes pri starostnikih sistematično spremlja vedno več bioloških označevalcev, ki realno kažejo zdravstveno stanje starostnikov in v primeru slabih rezultatov opozorijo zdravnika k ukrepanju, preden pride do bolezni. Pomemben napredek za doseganje boljšega zdravje starostnikov pa obetajo cepiva, ki se razvijajo posebej za starostnike, saj njihovo drugačno stanje imunskega sistema in drugačen spekter okužb, ki jih ogrožajo, zahteva razvoj njim prilagojenih cepiv in cepilnih programov. V Sloveniji priporočamo starejšim cepljenje proti gripi, pnevmokoknim okužbam, pasavcu, klopnemu meningoencefalitisu  in tetanusu ter enkrat v odrasli dobi cepljenje proti oslovskemu kašlju.″

Program simpozija

Opis fotografije (od leve proti desni): Zdenka Čebašek Travnik, Janez Uplaznik, Kerry Olsen in Robert Scales


Nazaj