Slovenska planinska pot (SPP) je najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. O njeni priljubljenosti priča tudi podatek, da je bilo prodanih že več kot 100 tisoč Dnevnikov s SPP, v celoti jo je prehodilo več kot deset tisoč planincev, med njimi skoraj tisoč tujcev. Nov vodnik Slovenska planinska pot izpod peresa prekaljenih piscev gorniške literature Gorazda Goriška, Mojce Stritar Kučuk in Andraža Poljanca je v slovenščini izšel v treh delih oktobra lani, kot odgovor na vse večje zanimanje tujcev za Slovensko planinsko pot pa v prevodu Gorazda Pipenbaherja izhaja vodnik v angleščini v eni knjigi, ki vsebuje tudi napotke za varnejši obisk gora.

Izbirni planinski vodnik Dolomiti po dolgem in počez, ki je nadgradnja legendarnega razprodanega vodnika Dolomiti, sanjske gore, predstavlja 60 zanimivih, najbolj obiskanih poti na sijajne dolomitske vrhove. Avtor Andrej Mašera, izkušen poznavalec in zaljubljenec v to čudovito gorsko pokrajino, vpisano na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine, je večinoma izbral ture po zavarovanih plezalnih poteh (feratah), najdemo pa tudi nekaj lažjih tur in še izbor najzahtevnejših, že kar alpinističnih vzponov. Vodnik je izšel s podporo Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.

Knjiga Tista lepa leta: Spomini Rada Kočevarja, ki sta jo soustvarila Rado Kočevar in Mojca Volkar Trobevšek, je le dva meseca po februarskem izidu že doživela ponatis. Odličen alpinist prve povojne generacije s svojim nekajletnim intenzivnim delovanjem, velikimi plezalnimi uspehi in potem nenadnim zatonom predstavlja svojevrsten fenomen v zgodovini slovenskega alpinizma. Še vedno vitalen občudovalec gorskega sveta je leta 2018 prejel priznanje PZS za življenjsko delo v alpinizmu, leta 2010 pa je nastal tudi dokumentarni film o njem Tista lepa leta.

Avtobiografsko delo Vprašaj goro Joža Miheliča je žlahtna pripoved o skromnih in poštenih ljudeh, ki so živeli predani svojemu rodu, domu in zemlji. Je spomin na otroštvo v Bohinju, na prijateljske vezi, ki so nastale v dobi zorenja, na plezalne začetke in najbolj polna leta njegovega alpinizma ter na turno smučanje, ki mu Joža Mihelič ostaja zvest vse življenje. Nov slavospev bohinjskim goram odlikujeta izbrušen slog in ljubezen do gora, po katerem slovijo tudi dela Joževega brata Tineta Miheliča.

Najmlajšim bralcem je namenjena slikanica Pravljica o gamsku Viliju in gorskih rožicah Stanke Klakočer, ki se je podpisala že pod vrsto knjig za otroke, tokratno je ilustrirala Sara Di Sante, naslovnico pa je prispeval Jernej Kovač Myint. Gamsje šole je konec, Vilijevi prijatelji pa so se razkropili po planinah in gorskih pašnikih, zato jih pogreša, a radovedni gamsek se spoprijatelji s številnimi gorskimi cvetlicami in jih tako tudi približa mlademu bralcu.


Nazaj