MARIBOR 14. NOVEMBER - Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 18. novembra 2016, na Malem odru premierno izvedla komedijo Yasmine Reza Bog masakra v režiji Ajde Valcl. Igrajo Ana Urbanc, Vladimir Vlaškalić, Ksenija Mišič in Kristijan Ostanek.
Yasmina Reza (1959) je verjetno najbolj znana dramska avtorica današnjega časa. Leta 1994 je zaslovela je s komedijo ART, ki je prejela tri najprestižnejše nagrade gledališkega sveta: francosko nagrado molière, britansko nagrado olivier in prvič, za neangleško delo, ameriško nagrado tony. Temu je sledila serija uspešnic (Tri verzije življenja, En španski komad, Bella Figura …), med katerimi pa še posebej izstopa Bog masakra (Le Dieu de carnage, 2007), ki je osvojil odre po celem svetu, po njem pa je bil posnet tudi film Carnage (2011) v režiji Roberta Polanskega in z igralsko zasedbo Kate Winslet, Christoph Waltz, John C. Reilly in Jodie Foster. Večina njenih iger je bila kmalu po nastanku uprizorjena tudi v Sloveniji.
Yasmino Reza odlikuje izjemna métierska spretnost, gledališki instinkt za oblikovanje materije in še posebej likov in pa to, da zna s svojimi zgodbami zadeti paradigmatičen / simptomatičen motiv, ki na izviren in hkrati točen način ujame neko nevralgično točko sodobnega sveta.
V Bogu masakra se dva para iz srednjega razreda srečata, da bi se pogovorili o pretepu svojih otrok na igrišču in prikazuje potek navidezno civiliziranega druženja, ki se kmalu izrodi v večer medsebojne antipatije in žalitev. Yasmina Reza prek niza drobnih motivov to splete v dogodek, ki 'družabno srečanje' malodane samodejno požene v dinamiko vsesplošne klavnice, ko njihov strupen dialog prodre skozi masko samovšečnega meščanskega spoštovanja, z izmenično komičnimi in neprijetnimi posledicami.
V dogajanju se pod vprašaj postavi celotna eksistenca likov in kar je še bolj pomembno, vprašanje, kako danes živimo v svetu, kakšen je odnos 'vzorčnega' srednjeslojskega, eksistenčno neogroženega, relativno dobro situiranega in z družino opremljenega Evropejca do samega sebe, svojih bližnjih in do sveta, kakšen je naš.
Sprašuje se, kakšen je odnos in predvsem sposobnost do 'umetnosti sobivanja', koliko smo sposobni dialoga z drugimi, koliko smo sposobni civiliziranega in racionalnega, razumevajočega reševanja problemov in konfliktov. Koliko smo se sposobni sporazumeti, ne da bi pri tem zdrveli v medsebojno klanje, kakšen je naš odnos do problematičnosti sveta: od tega, kar doživljamo vsak dan sproti, prek vpetosti v poslovno življenje oziroma 'razmere na trgu', do odnosa do vojn, ki divjajo po svetu in kakšen je naš odnos do nasilja nasploh.
Zastavljajo se vprašanja, koliko smo določeni z našimi profesionalnimi pozicijami, ambicijami, kompromisi, ujetostjo, 'prodanostjo', in koliko smo določeni s svojimi zakonskimi partnerji, družinsko situacijo. Koliko smo predvsem individualci, ki se najprej borimo za svoj prav in lasten interes, za potrditev lastnega ega, zaradi katerega smo prej ali slej pripravljeni pregaziti vse naše zaveze (dom, družino, tudi posel) in tudi naša načela: civiliziranost in kultiviranost, osnove spoštovanja drugega.
Zdi se, da se 'bog masakra' – ne tisti, ki narekuje človeško zgodovino, ampak tisti, ki v sledenju skrbi za lastni ego posameznika požene v uničevanje vsega okrog sebe – prebudi v vsakem od naših junakov.
Prevajalec je Aleš Berger, scenograf Matej Stupica, kostumografinja Belinda Radulović, skladateljica Polona Janežič, lektor Janez Bostič, oblikovalec svetlobe Igor Remeta in asistentka lektorja (študijsko) Mojca Marič.
Foto: Damjan Švarc
