Spoštovani in spoštovane, mednarodni dan kave, posvečen enemu najbolj priljubljenih napitkov na svetu, se obeležuje 29. septembra s ciljem ozaveščanja o pomembnosti zagotovitve trajnosti procesa proizvodnje, od vzreje nasada do sveže pripravljene skodelice kave in pravične trgovine.

DEKODIRAN KAVNI DNA
Kava je zelo priljubljen napitek, k njeni priljubljenosti pa poleg privlačne aroma in okusa, veliko doprinese tudi stimulativni učinek kofeina. Poleg tega se kava, ki spada v družino Rubicae, uvršča tudi med najpomembnejše pridelke, saj se prideluje v več kot 80 državah na več kot 11 milijonov hektarjih zemlje.

Sodeč po dostopnih podatkih naj bi bila kavna rastlina odkrita v 9. stoletju v Etiopiji. Danes je kava druga najbolj iskana surovina na svetu, takoj za nafto. Ocenjuje se, da se dandanes dnevno popije več kot 2,25 milijarde skodelic kave. Genom (DNA) kave je že vrsto let predmet raziskav. Nedavno objavljeni rezultati pa so pokazali izjemno združevanje kromosomskih regij kave s kromosomskimi regijami vinske trte in paradižnika.

Da bi zagotovili zadostne količine surovin, kot sta kava in kakav za prihodnost, je preteklo leto skupina znanstvenikov Francoskega inštituta za raziskave in razvoj, Nacionalnega centra za sekvencioniranje in Univerze v Buffalu s pomočjo strokovnjakov Nestléjevega razvojno- raziskovalnega centra v Toursu, sekvencirala DNA kave Robusta. To pomembno odkritje bi bilo lahko ključno za izboljšanje pridelka, kvaliteto in odpornost zrn, posledično pa bi lahko vplivalo tudi na prihodke pridelovalcev.

Znanstveniki so odkrili, da je večina genetskih struktur kave Robusta odgovorna za dve funkciji: obrambni mehanizem rastline in metabolične procese. Genom kave vsebuje specifične gene pomembnih obrambnih funkcij rastline, med njimi tudi N- metiltransferaze (NMT), ki sodelujejo v biosintezi kofeina. Kofein je kemijska spojina, sentetizirana s številnimi rastlinskimi vrstami, med njimi tudi kakavovec in čaj. Sintetizira se v listih rastline kave pa tudi v plodovih in semenih. Delež kofeina v kavi je odvisen od vrste rastline, geografskega porekla, vremenskih pogojev, časa žetve in pridelovalnih metod, intenzivnosti praženja ter načina priprave napitka.

Nove epidemiološke študije tudi potrjujejo pozitivne učinke kave, kot je na primer zmanjšanje rizika razvoja Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni, diabetesa tipa 2, raka jeter in debelega črevesja. Nobenega dvoma ni, da bo kava tudi v prihodnosti še vedno predmet mnogih znanstvenih raziskav,  da bi vsi ljubitelji kave lahko še naprej uživali v svojem priljubljenem napitku 21. stoletja.

tekst: Prof. dr. sc. Draženka Komes
Univerza v Zagrebu / Prehrambeno-biotehnološka fakulteta

Več informacij