Informacijska družba prinaša velike spremembe, ne le v načinu življenja, temveč tudi v načinu dela, izobraževanja, učenja, razmišljanja in razvoju vrednostih sistemov. Nova tehnologija je človeka razbremenila fizičnega dela. Najpomembnejše mesto zasedajo umsko delo, ustvarjalnost, drznost, sposobnost sprejemanja pravih odločitev in ustvarjalno odzivanje na tekoče spremembe. Spremembe so namreč edina stalnica današnje družbe in če želimo biti v koraku s časom, preživeti, se jim moramo znati hitro prilagajati.

 »Nekateri avtorji celo pišejo o novi civilizaciji,« pravi prof. dr. Ana Krajnc (naslovna fotografija), ustanoviteljica in predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. »Na vsakem koraku se srečujemo s krizo vrednot. Stare vrednote se rušijo, nove šele nastajajo. Spremembe so močno spremenile zahteve dela in pomen ter vlogo izobraževanja odraslih, ki v sodobni družbi nista več glavni vrednoti. Danes sta igra in zabava enako pomembni, kot je bilo nekoč delo. Preživetje v novi družbi pa bo možno le z neprestanim učenjem in hitrim prilagajanjem.«

Vseživljenjsko učenje omogoča preživetje
Vseživljenjsko in samostojno učenje ter pridobivanje in sprejemanje novih spoznanj so tisto, kar posameznikom in podjetjem v tej novi, hitro in stalno spreminjajoči se, družbi omogoča preživetje, kar se je še posebej pokazalo tudi v času pandemije korona virusa. Delodajalci in delavci so bili čez noč primorani razmišljati in delovati drugače. Preživela so podjetja in posamezniki, ki so dovolj agilni in so se hitro prilagodili novi situaciji. To je uspelo predvsem tistim, ki so vlagali v razvoj svojih kompetenc (oz. kompetenc svojih zaposlenih), veščin, novih znanj in delovanja v nepredvidenih situacijah.

Sodobno delo potrebuje čustvene sposobnosti in razvite osebnostne lastnosti
Dr. Kranjc poudarja, »da sodobno delo ne potrebuje fizične moči in mišic, temveč čustvene in intelektualne sposobnosti ter razvito osebnost. Fizično delo prevzemajo roboti in računalniško vodena proizvodnja, od človeka pa se zahteva, da zna misliti in čustvovati ter da razvije osebnost do te mere, da zna ustvarjalno delati z novimi zamislimi, se samostojno izobraževati in odločati, sprejemati odgovornost in tveganja ter slediti razvoju. Današnje življenje zahteva razvitega, prebujenega in samostojnega človeka, ki se sam odloča, kaj bo prebral na internetu, kdo bodo njegovi sodelavci in koga bo zavračal.« Takega načina razmišljanja in osebnega razvoja v industrijski družbi ni bilo, ali kot poudarja dr. Kranjčeva: »Razvite osebnosti delavci niso smeli imeti, saj to ni ustrezalo množičnosti fizičnega dela v tovarniških proizvodnjah. Samostojno delo ni bilo zaželeno, dober delavec je bil tisti, ki je bil priden in je delal po navodilih. Danes, kot že rečeno, ni več tako.«

Osebnostno razvit človek se hitro prilagaja in samostojno odloča
Osebnostna razvitost pomeni, da posameznik razvije svojo osebno identifikacijo in težišče v sebi, zato ga spremembe ne vržejo iz ravnotežja. Živimo v družbi tveganja in možnosti, kot jih človek ni imel nikoli prej v zgodovini. Od zaposlenih se danes pričakuje, da bodo strokovnjaki na svojem področju, da bodo delovne procese vodili samostojno. Vsak človek je za vitalnost neke skupnosti pomemben in odprt dostop do izobraževanja to uresničuje. Konec je, kot pravi J. Rifkin, izobraževanja z “opeko in malto”. Na internetu so univerze odprle vrata množici študentov z vsega sveta in tako dostop do izobrazbe in znanja omogočile praktično vsem ljudem. Izobraževanje se je demokratiziralo. Enako velja za Slovenijo.

Mladi danes ne čakajo služb, temveč uresničujejo svoje ideje. V ustvarjalno delo znajo vložiti vse svoje talente in prednosti, za kar so dokaz mladi milijarderji, demografska skupina, ki poleg stoletnikov najbolj narašča.

Štiri zahtevana področja usposobljenosti posameznika
Nives Fortunat Šircelj iz zavoda Zaposli se  opaža, da delodajalci  pričakujejo ustrezno razvite kompetence oz. razvito osebnost od vseh zaposlenih, ne glede na starost, delovno mesto in delovne zadolžitve, ki jih opravljajo. Sodoben način dela in življenja zahtevata usposobljenost človeka na štirih področjih:
- učenje – da se zna samostojno učiti in voditi svoje izobraževanje;
- odločanje – da se zna hitro in pravilno odločiti, izbrati med več možnostmi pravo in da zna prevzemati osebno odgovornost;
- obvladovanje medosebnih odnosov – zna sodelovati v timu, voditi in se podrejati;
- komunikacija – da se zna sporazumevati, poslušati in povedati, brati in pisati.

Našteje tudi veščine in znanja, ki jih bodo delodajalci iskali po koncu obdobja korona virusa. To so:
- delovanje v nepredvidenih situacijah in izvajanje nepredvidenih nalog;
- zmožnost hitrega prilagajanja in dela od kjerkoli in kadarkoli (dela od doma bo več);
- digitalna in računalniška znanja, poznavanje tehnologij prihodnosti, upravljanje strojev, orodij;
- vodenje različnih generacij, sektorjev, sodelavcev različnih narodnosti, razdeljevanje nalog;
- spretnost sprejemanja različnih vlog v okolju.

Poleg delovnih izkušenj so zelo pomembne tudi človeške lastnosti, kot so intuicija, prilagodljivost, upati si tvegati, delati v timu, kreativne in inovativne sposobnosti.

Brezplačni tečaji v okviru projekta KORAK – Kompetence za razvoj kariere
V Sloveniji trenutno v okviru projekta KORAK -  Kompetence za razvoj kariere potekajo različni brezplačni tečaji za razvoj poklicnih in temeljnih kompetenc. Cilj projekta je izboljšati temeljne in poklicne zmožnosti zaposlenih, tistih nad 45 let, ki so doslej imeli manj možnosti vključevanja v organizirano izobraževanje, želijo pa si izboljšati svoje znanje in spretnosti ter biti delovno še bolj uspešni. Namen projekta je povečati vključenost odraslih zaposlenih v izobraževanje in vseživljenjsko učenje ter izboljšati njihove kompetence v skladu s potrebami trga. Na ta način se poveča njihova zaposljivost, mobilnost, spodbudita se njihova osebnostna rast in participacija v družbi.

Operacijo sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Izvaja se v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Programi vključujejo vsebine iz računalniške in digitalne pismenosti, tujih jezikov, slovenskega jezika za tujce, komunikacije, motivacije, veščin vodenja, reševanja konfliktov in usposabljanj za življenjsko uspešnost. Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je ena izmed partneric konzorcija, ki ga vodi Javni zavod Cene Štupar – center za izobraževanje.

Ostale partnerice so: IC GEOSS d. o. o., Micro Team, družba za računalniški inženiring d. o. o. in Srednja ekonomska šola Ljubljana.

Tečaji, ki jih izvajajo, so: računalniški tečaji Spoznajmo operacijski sistem Windows ter programa Word in Excel, Pametne naprave v službi in doma, Google - okno v svet, različni tečaji komunikacije ter tečaj začetne angleščine. V letu 2020 so izvedli dva računalniška tečaja in en tečaj angleščine, katerih se je udeležilo 38 udeležencev. Namenjeni so posameznikom kot tudi podjetjem in se vsebinsko prilagodijo potrebam udeležencev.

Kaj o tečaju pravi udeleženka tečaja?

Janja Lopatič: »Na tečaj računalništva sem se prijavila, ker sem imela premalo znanja. Bala sem se raziskovanja po računalniku, da se ne bi kaj zgodilo. Če pa se je, sem takoj potrebovala pomoč. Službeno uporabljam osnove programov Word in Excel, kaj več pa ne. Vem, da uporaba računalnika nudi veliko več. Bolj poglobljeno znanje bi mi marsikdaj olajšalo delo, zato bi bila rada z računalnikom na »TI«. 

Mentor Miha mi je na tečaju s potrpežljivostjo in enostavnimi odgovori na vprašanja pomagal, da sem se znebila strahu pred računalnikom. Z veseljem bi nadaljevala s predavanji, saj je zame neodkritih še veliko uporabnih stvari. Poleg tega sem se na tečaju počutila odlično, nikoli nisem manjkala in brez težav sem sledila predavanjem tri pedagoške ure skupaj, ne da bi mi misli odtavale. Hvala za organizacijo, trud in odlična predavanja.«

Besedilo: Petra Bališ
Foto: Janez Platiše in arhiv UTŽO


Nazaj