Vsaj desetletje so trajali pogovori in razmišljanja, s kakšnim projektom bi ena najeminentnejših likovnih skupin na Slovenskem vstopila v enega najeminentnejših razstavnih prostorov pri nas. Potem pa so prišli predstavit idejno zasnovo projekta Was ist Kunst Bosna in Hercegovina / Heroji 1941–1945. Projekt ima precej dolgo zgodovino, nastajati je začel leta 2011 ob projektu Zgodovinskega muzeja Bosne in Hercegovine, ko sta umetnsostna zgodovinarja Asja Mandić in Michael Fehro pri projektu Treasures of Socialism k sodelovanju povabila Boruta Vogelnika in Mirana Moharja. Takrat so v depoju muzeja prvič videli portrete vseh narodnih herojev Bosne in Hercegovine, približno istih dimenzij, narejenih po naročilu takratnih oblasti. Soočenje z deli, katera so skozi žalostno zgodovino Sarajeva zadnjih let doživela tudi precejšnje poškodbe, je v sebi nosilo tako močan simbolni naboj, da je kmalu začela zoreti nova zgodba znotraj znanega cikla Irwinov, Was ist kunst.
Projekt sproža bogato paleto razmišljanj. Od parcialnega, ki je bil temelj repozicioniranja samega muzeja v Sarajevu in njegove vloge v družbi, preko povezovanja kulturnih institucij federalne Bosne in Republike Srbske (kot je zapisala direktorica Zgodovinskega muzeja Bosne in Hercegovine, Elma Hašimbegović, so prav Irwini inicirali povezavo in okrepili sodelovanje dveh kulturnih inštitucij v Bosni in Hercegovini: Zgodovinskega muzeja Bosne i Hercegovine in Muzeja sodobne umetnosti Republike Srpske, da so se začeli ukvarjati s skupno dediščino), do ogledala Evropi, če se referiramo na članek Slavoja Žižka Es gibt keinen Staat in Europa, kjer pravi, da je Bosna v nekem smislu zgolj metafora Evrope v celoti. Projekt Was ist Kunst Bosna in Hercegovina / Heroji 1941–1945 je bil prvič na ogled lani, v Muzeju sodobne umetnosti RS v Banja Luki, prvo gostovanje je sedaj v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, v dogovoru pa je še nekaj gostovanj, preden se bo predstavil še domači publiki v Sarajevu.
Projekt, kjer je 87 portretov narodnih herojev uokvirjenih v značilne Irwin okvirje, temelji na Irwinovem Retroprincipu, principu, ki mu je imanenten potencirani eklekticizem. Gre torej za manipulacijo z memorijo vidnega, zato se ga nikakor ne da brati enoplastno, še najmanj zgolj skozi aspekt nacionalne ideologije. To je naloga politikov, ne umetnikov. Treba ga je brati skozi tri glavne zahteve, skozi katere po Igorju Zabelu Irwin že od samega začetka opredeljuje svoje delo. Te so: programski eklekticizem, primat skupinske identitete pred osebno in afirmacijo lokalnega in nacionalnega. Skozi ta princip je potrebno brati tudi množico obrazov na razstavi v Kostanjevici na Krki, nekoliko drugače kot v razstavišču Muzeja sodobne umetnosti RH v Banja Luki, ki se nahaja v nekdanji stavbi železniške postaje, kjer je »dvotirna« linearna postavitev imela dodaten simbolni pomen in so različne generacije te portrete personalizirale skozi svoj habitus – šol, ulic, trgov, in tako s pomensko transformacijo podobo abstrahirale v znak. V Galeriji Božidar Jakac gre v postavitvi predvsem za njihov skupni smoter, ki je bil ontološka potreba po svobodi. Kostanjeviška postavitev skupaj z ambientom prostora zato deluje kot celostna umetnina.
O SKUPINI IRWIN: Zgodba o nastanku umetniške skupine, v kateri sodelujejo Dušan Mandič, Miran Mohar, Andrej Savski, Roman Uranjek in Borut Vogelnik sega v leto 1983 in je plod spontanega sodelovanja med mladimi umetniki, ki so bili vsi pripadniki takratne punk in grafitne scene v Ljubljani. Prvotno ime Rose Irwin Sélavy si je skupina nadela kot poklon ženskemu psevdonimu Marcela Duchampa. Leta 1984 vzpostavijo sodelovanje z glasbeno skupino Laibach in Gledališčem sester Scipion Našice, ter tako vzpostavijo širši umetniški kolektiv, znan kot Neue Slowenische Kunst (NSK), h kateremu so se kasneje pridružili še nekateri kolektivi, od grafične do video umetnosti pa vse do filozofije. Leta 1992 je Neue Slowenische Kunst prerasla v NSK Državo v času.
Skupina Irwin je sodelovala v projektih, ki so bili predstavljeni na Manifesti 9 v Genku (2012), na Bienalu v Benetkah (2003), ter na mnogih drugih razstavah, kot: Hans in Luck- Art and Capital, Muzej Lehmbruck, Duisburg (2014); Former West, HKW, Berlin (2013); A Bigger Splash, Tate Modern, London (2012–2013); NSK Passport Office, MoMA Museum of Modern Art, New York (2012); The Global Contemporary, The Art Worlds after 1989, Center za umetnost in medije ZKM, Karlsruhe (2011–2012); The International, MACBA, Barcelona (2011); The Promises of the Past, Center Pompidou, Pariz (2010); State in Time, Kunsthalle Krems (2009); Here is Every, MoMA Museum of Modern Art, New York (2008– 2009); NSK Passport Holders, Bienale v Taipeiju, Muzej umetnosti Taipei (2008); Birds of a Feather, Center za umetnost Akbank Sanat, Istanbul (2006–2007); Collective Creativity, Kunsthalle Fridericianum, Kassel (2005); IRWIN: Retroprincip 1983–2003, Künstlerhaus Bethanien, Berlin (2003).
Mednarodna razstava: IRWIN: Was ist Kunst Bosna in Hercegovina / Heroji 1941–1945
Lokacija: Galerija Božidar Jakac – nekdanja samostanska cerkev
Odprtje razstave: petek, 26. april 2019, ob 18. uri
Trajanje razstave: 27. april – 7 julij 2019
Partnerji: Razstava je nastala v sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti Republike Srbske iz Banja Luke in Zgodovinskim muzejem Bosne in Hercegovine iz Sarajeva.
Člani skupine živijo in ustvarjajo v Ljubljani.
