S podporo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije (MZZ) in ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti (ITF) je v samozaložbi nastala knjiga "S Feliksom okoli sveta mednarodnih odnosov" avtorjev Tamare Juričič, diplomantke mednarodnih odnosov na Univerzi v Ljubljani in magistre znanosti Univerze v Brightonu ter profesorja mednarodnih odnosov, dr. Zlatka Šabiča s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Pri pisanju knjige so sodelovali tudi Delfina Biščak, Tjaša Božič, Tamara Kajtazović ter sestri Ajda in Eva Žagar. Knjiga približuje zahtevno, a zelo aktualno, tematiko mednarodnih odnosov širši slovenski javnosti. Takšen poskus je izviren ne le v slovenski, temveč tudi v mednarodni literaturi oz. stroki. S pomočjo pravljice, v kateri glavni junak, mobilni telefon Feliks, po spletu številnih okoliščin prepotuje cel svet, knjiga opozarja na ključne probleme in izzive sodobne mednarodne skupnosti. Ob pravljici so bralcu ponujeni tudi učbeniški okvirčki, v katerih so zbrane razlage številnih ključnih tematik znotraj mednarodnih odnosov, katerih cilj je pri bralcu spodbuditi zanimanje in mu ponuditi osnovno znanje.
Knjiga bralce nadalje spodbuja k samoiniciativnosti, kritiki in sodelovanju pri odpravljanju mednarodnih problemov in vzrokov zanje. Prek ”Kaj lahko storiš ti?” in ”Ali si vedel/a?” bralce nagovarja k proaktivnosti in dodatnemu raziskovanju. V vsebini knjige se izpostavlja tudi problematika min, ki jo kot svoje osrednje področje delovanja naslavlja ITF. Kot pravita avtorja v nadaljevanju, je knjiga namenjena vsem, ki si želijo zaradi zanimanja ali iz radovednosti bolje spoznati sodobne mednarodne odnose.
Kako je prišlo do nastanka te knjige?
Prof dr. Zlatko Šabič: Tamaro in večino sodelujočih avtoric pri Feliksu poznam iz njihovih študentskih let, bil sem tudi njihov profesor. Po koncu diplome je Tamara odšla na študij v Brighton in poskušala ohraniti kontakt s svojimi profesorji, med drugim tudi z menoj.
Tamara Juričič: Povsem spontano sva s prof. Šabičem preko elektronske pošte nadaljevala študij mednarodnih odnosov, debatirala o aktualnih dogodkih in si v letu dni izmenjala številne misli. Tako sva celo razmišljala, da bi te misli pretvorila v knjigo, v objavljen zapis, ki bi ga delila s širšo skupnostjo. Nekje tekom te korespondence, poleti 2014, sva se strinjala, da je s problematiko mednarodnih odnosov oz. mednarodne politike enako kot z nogometom. Vsak misli, da se nanjo spozna, toda kakšnega resnega, strokovnega znanja pa za debatiranjem s kavča ali v gostilnah pravzaprav ni. Najprej sva si rekla, da bova začela pisati nekakšen priročnik, ki sva ga na začetku poimenovala "Mednarodni odnosi za telebane". Toda, bolj kot sva razvijala idejo, bolj sva ugotavljala, da s takšnim pristopom, ki bi pravzaprav ponudil le še en nov učbenik, ne bova dosegla veliko bralcev ali vzbudila veliko novega zanimanja.
Prof. dr. Zlatko Šabič: Tamara, ki je pred tem že objavila eno pravljico, je za šalo predlagala, da poskusiva na najbolj enostaven način, na način, s katerim se skoraj vsak posameznik v bistvu začne spoznavati s svetom – torej s pravljico. Vedela je namreč, da imam tudi jaz talent za pisanje zgodbic. To šalo sva hitro začela jemati zelo resno. Strinjala sva se, da se skozi pravljični svet približa tudi realni svet, da se abstraktni pojmi spremenijo v konkretne... Pa saj, a niso pravljice v bistvu ravno to? In imajo prav zato tudi izobraževalni naboj? Na podlagi takšnih razmišljanj se je rodil Feliks, ki nikakor ne more najti toplega doma. V projekt sva pripeljala še nekaj skrbno izbranih in neskončno talentiranih sodelavk in tako smo izpeljali idejo.
In o čem govori pravljica?
Tamara Juričič: Na kratko bi lahko rekli, da o mobilnem telefončku, ki mu je ime Feliks. Tu je pravzaprav prišlo do smešnega naključja. Ime smo telefončku izbrali namenoma, saj Feliks kljub vsem nesrečnim okoliščinam stremi za srečo. Šele kasneje pa smo od veleposlanice Veronike Stabej izvedeli, da zajček z istim imenom, knjižna uspešnica avtorice Annette Langen, že več kot 20 let vandra po svetu. A tu se naključje tudi konča. Razlika med našim telefončkom in zajčkom je v tem, da slednji na
otroku prijazen način opisuje kraje, kjer potuje in je pri tem srečen. Naš Feliks pa mora do sreče še priti in pot do tja je vse prej kot lahka. Za začetek se znajde v situaciji, ko ga lastnik zavrže. Na njegovo srečo ga najdeta bratec in sestrica, a takrat se muke telefončka šele začnejo. Telefonček jima pade v vodo, potem se slučajno znajde v Organizaciji združenih narodov, pa nekje kasneje v begunskih taboriščih, na športnem igrišču, priča je terorističnemu napadu... Potrudili smo se v
knjigi kar najbolj poljudno popisati fenomene in situacije, v katerih se telefonček znajde. Kar se vsebine tiče, gre torej za poskus praktičnega ponazarjanja problematike mednarodnih odnosov skozi svet pravljice. V dobi, ko se za informacijo šteje 140 znakov na Twitterju in za politično participacijo velja všečkanje statusov na Facebooku, je toliko bolj pomembno mladim ponuditi bolj poglobljeno, vsebinsko dovršeno razlago o tem, kaj se pravzaprav dogaja z njihovim svetom. Pri se nam je zdel
zelo pomemben tudi motivacijski element spodbujanja mladih k proaktivnemu ustvarjanju boljše družbe: temu služijo okvirčki in oblački. "Ali si vedel/a?" in "Kaj lahko storiš ti?" služijo dodatnemu povečevanju zanimanja in motivacije bralcev.
In kakšna je ciljna skupina? Kdo so vaši bralci?
Prof. dr. Zlatko Šabič: To vprašanje nam postavlja praktično vsak, ki Feliksa vzame v roke in ga začne listati. Na to vprašanje odgovarjamo vedno enako: mladi in mladi po srcu od 12 do 112. Gre za metaforičen pristop k številkam. Poanta je v tem, da je knjiga zastavljena tako, da lahko vsak v njej najde nekaj zase. Če bralca oz. bralke 'ne zanima politika', lahko bere zgolj pravljico (ki pa bi, upamo, prebudila vsaj malo zanimanja za širši svet). Če ga oziroma jo zanima kaj več, se lahko
'ustavi' pri posameznih poglavjih in si podrobneje prebere obrazložene teme ter pojme v Slovarčku.
Zelo poudarjate, da vaš projekt - knjiga - konceptualno precej izstopa od ostalih. Ste lahko bolj konkretni?
Tamara Juričič: Vrednost tega projekta je v tem, da smo sprejeli nepisan sklep, da bo to povsem neodvisna produkcija, namenjena dobrodelnosti. To pomeni, da smo vsi, ki v njej sodelujemo, vse delali povsem zastonj, v prostem času in z lastnimi sredstvi. Tu velja še posebej izpostaviti Delfino Biščak, ki je prispevala originalne umetniške ilustracije ter sestri Žagar, ki sta celotni zgodbi dali vizualno obliko in knjigo spretno oblikovali. Zagotovo vam je jasno, koliko sicer stane postavitev -
cene so vrtoglavo visoke. Cilj prve izdaje je, da izvode brezplačno (raz)delimo širši javnosti, da se le-ta spozna s Feliksom, da se na povsem enostaven in neprisiljen način vzbudi razmišljanje, refleksija o dogodkih v mednarodni skupnosti. V drugi fazi zadeva postane vsaj deloma prodajna, pri čemer gre celoten izkupiček, do zadnjega centa, v dobrodelne namene. Zaveza velja tudi, če bi recimo izhajali v milijonskih izvodih – veseli bi bili, če bi lahko sredstva namenili čimveč ljudem v
stiski.
Prof. dr. Zlatko Šabič: Prav zato se nismo hoteli vezati na nobeno založbo. Svoja pričakovanja za diseminacijo smo vezali na ITF in MZZ, ki sta bila nad projektom navdušena in sta ga podpirala tako idejno kot finančno. Prispevala sta namreč h kritju tiska, ki je bil, kar se knjige tiče, tudi edini strošek. Obema institucijama smo za to neizmerno hvaležni.
Kratek odlomek iz knjige
Samirine oči so se napolnile s solzami: “Oh, kako lepo! Veš, kaj to pomeni? Zdaj lahko poskusiva poklicati Jalala, tvojega strica, da naju pride iskat. Že nekaj časa dela v Egiptu in morda bi nama lahko pomagal priti tja ter zaživeti z njim.”
Zeinah je zaploskala od navdušenja. “Ja, storiva to kar takoj! Misliš, da bi lahko prišel tudi po mojo prijateljico Saro, ki je z družino ostala v Iraku?”
Mati je žalostno povesila oči. “Nisem prepričana, veš. Sarina družina je pobegnila na drug konec Iraka in jih bova kot notranje razseljene osebe težko našli. Saj veš, kakšna vojna divja po državi. Molim samo, da so na varnem ali da so morda že pobegnili iz države. Tako bi imeli kot begunci vsaj pravico nevračanja nazaj v Irak. Ah, kam nas je pripeljala ta vojna! Toliko uničenih življenj, prijateljstev in družin. Včeraj sem izvedela, da je sin moje dobre prijateljice Emine stopil na mino, pri čemer je izgubil obe nogi. Revež ni vedel, da so vojaki na očetovo široko polje, ki ga je želel pomagati preorati, nastavili ogromno količino min in tega niso nikjer označili. Le kako naj bi fant vedel, kaj so storili na njihovi zemlji? Kako naj se mladi ljudje gibajo, kje naj se igrajo, kam naj gredo? Le kdaj bo spet prišel čas, ko boš lahko ponovno obiskovala šolo ter se svobodno vozila s kolesom?” se je v obupu spraševala Samira.
Knjiga je na voljo za širšo javnost na ITF-u.
