Četrtek, 9. julij 2020 - Voda sestavlja večino človeškega telesa, zato je zelo pomembno, da se ohranja v pravem ravnotežju. »O dehidraciji govorimo, kadar je količina vode, ki jo telo izgubi, večja od vnesene. Najpogostejši znaki zanjo so temnejši urin, suha usta, žeja, utrujenost in glavobol,« je poudaril Miran Golub (naslovna fotografija), predsednik Lekarniške zbornice Slovenije.

Za blagimi se lahko pojavijo resni znaki dehidracije, kot so hiter pulz, pospešeno dihanje, zvišana telesna temperatura, ekstremna utrujenost, mišični krči, glavoboli in slabost. Ko izguba vode doseže 10 odstotkov stanje postane kritično. Kritični znaki dehidracije so mišični krči, bruhanje, motnje srčnega ritma, motnje vida, vroča koža, boleča mikcija (mokrenje), zmedenost, motnje dihanja, napadi krčev celega telesa, bolečina v prsih in trebuhu ter nezavest. »Poznamo pa tudi nekaj znakov, ki kažejo na kronično dehidracijo telesa, ki lahko vodi do odpovedi ledvic, možganske kapi, srčnega infarkta, tvorbe ledvičnih kamnov in številnih drugih bolezni in bolezenskih stanj, kot so na primer migrenski glavoboli, bolečine v spodnjem delu hrbta in zgaga,« je opozoril Miran Golub.

Še posebej so k dehidraciji nagnjeni bolniki s sladkorno boleznijo in težavami z jetri. Po 50. letu začenja občutek za žejo izginjati, zato so starejši ljudje še posebno ogroženi in jih je treba spodbujati k zavestnemu uživanju zadostnih dnevnih količin vode na dan. Pri otrocih se dehidracija pojavi najpogosteje, kadar zbolijo za katero od črevesnih okužb. »Zato moramo biti zelo pozorni na znake dehidracije pri majhnih otrocih, ki so suhe ustnice in ustna sluznica, podočnjaki, vdrta mečava, slabša napetost kože, dalj časa suha plenička. Še posebej moramo biti pazljivi, če imajo obolenje s povišano telesno temperaturo ali drisko,« je pojasnil predsednik Lekarniške zbornice Slovenije.

Za preprečevanje dehidracije je potrebno zadostno pitje tekočin. Najprimernejša pijača za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine je vodovodna pitna voda pa tudi nesladkani čaji. Izotonične pijače so za nadomeščanje tekočine primerne za uživanje le ob vzdržljivostnih telesnih naporih, ki trajajo več kot eno uro. Brezalkoholne sladke pijače so zaradi velikih količin dodanega sladkorja ali sladil ter barvil in arom manj primerne za pitje. Odsvetuje se pitje energijskih in alkoholnih pijač in pijač, ki vsebujejo kofein. »Povprečno aktivni odrasli potrebujejo glede na svojo telesno težo dnevno približno 2 do 2,5 litra tekočine, od tega v povprečju od 0,8 do 1 litra zaužije s hrano, približno 1,5 litra pa s tekočino. Otroci naj bi dnevno zaužili nekoliko manj, na primer manj kot en liter pri 5-ih letih, pri 15-ih letih pa je priporočena količina tekočine, ki jo zaužijejo s pitjem, že skoraj enaka kot pri odraslih,« je strnil Miran Golub.

V Sloveniji imamo 341 lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.


Nazaj