Kolegij mariborskih javnih zavodov na področju kulture, mariborske nevladne organizacije na področju kulture, Zavod PIP - Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, Center za socialno delo in nevladne organizacije na področju socialno varstvenih programov, socialna podjetja, Mestni mladinski svet ter samostojni kulturni
ustvarjalci

Izjava ob predstavljenih izhodiščih Mestne občine Maribor za leti 2015 in 2016

Izhodišča proračuna Mestne občine Maribor za leti 2015 in 2016 na tako radikalen in brutalen način posegajo v delovanje večjega dela mariborskih organizacij in v izvajanje njihovih programov, ter posledično s tem v pravice občank in občanov do najrazličnejših nujnih oblik pomoči na eni ter pestrosti ponudbe kulturnih dobrin na drugi strani, da se je med vsemi, ki nas takšna politika mestne oblasti najbolj prizadeva, oblikovalo sporočilo, ki ga v obliki skupne izjave posredujemo predstavnikom mestne uprave, mestnim svetnikom in svetnicam ter splošni javnosti.

Mesto niso zgolj zidovi, kanalizacija in ceste, so tudi in predvsem njegovi prebivalci, ljudje z najrazličnejšimi potrebami, med njimi tudi kakšni, ki sami bremen, ki jih prednje nalaga življenje ne zmorejo brez ustrezne strokovne in zanje brezplačne pomoči. In je vrsta dejavnosti, ki pomenijo njegovo mehko jedro in vezno tkivo. Mesto je občutljiv in kompleksen ekosocialni sistem, ki se vzpostavlja skozi dolgo obdobje in v sodelovanju
mnogih generacij in je zato še toliko bolj potreben skrbne in senzibilne obravnave pri vsakokratnih oblastnikih, ki so jim ustvarjeno bogastvo in dediščina, zaupani v varovanje in v skrb za dodajanje nove vrednosti.

Zato pripravo občinskega proračuna ne razumemo zgolj kot letni načrt razdelitve načrtovanega obsega finančnih sredstev, temveč kot poglobljen razmislek o razvojnih ambicijah mesta, pri katerem mora biti na prvem mestu poudarek na strokovnosti, kot podlagi predlaganih odločitev, kar terja vključevanje tistih, ki z delom na različnih in pomembnih področjih družbenega življenja to strokovnost lahko zagotovijo.

Ni nemogoče povezati, morda na prvi pogled različnih področij, kot so socialno varstveni programi in kultura, pa tudi gospodarstvo in turizem, če vemo in se tega znamo tudi zavedati, da sodobna pojavnost kulturnih dejavnosti na mnogih področjih sega preko tradicionalnih mej v področja sociale, skrbi za okolje in problematike urbanizma, v ciljna aktiviranja ožjih in širših skupnosti, v gospodarske dejavnosti itd. Kultura je bistvenega pomena pri uresničevanju nujnega razvojnega zasuka Maribora k novi identiteti inovativnega, odprtega in na znanju temelječega mesta. Odločilna je za trdnost družbene povezanosti mesta in za njegov socialni kapital. Na težavni poti do želenega razvojnega preboja mesta pa ne smemo pozabiti na tiste, ki se vmes znajdejo na težkih življenjskih preizkušnjah in zanje zagotavljati potrebno podporo in pomoč. Da, vse to je potrebno, če želimo ohraniti upanje in optimizem glede prihodnjega razvoja mesta ter solidarnost kot
pomembno družbeno vrednoto.

Tega se mora zavedati tudi mestna uprava ter se za soočanje z izzivi nujnega medsektorskega povezovanja, kot ključnega razvojnega momenta, tudi organizacijsko posodobiti, da bo lahko prevzela povezovalno vlogo, ki se od nje pričakuje. V nasprotnem primeru, ne bomo z izvajanjem politike, ki se sedaj manifestira v predstavljenih
izhodiščih proračuna, izgubili samo duha, temveč tudi denar, saj kultura ustvarja prihodke, ki polnijo mestno blagajno in omogočajo zagotavljanje skrbi za ranljivejše someščane in someščanke. Poteze, ki smo jim priča ne kažejo, da bi se mestna uprava tega res zavedala, če krči oziroma ukinja sredstva za kulturo v času nastajanja
Lokalnega kulturnega programa, ki bo predstavljal tako rekoč edino resno razvojno strategijo mesta Maribor in poskušal začrtati njegov prihodnji razvoj tudi na kapitalu, ki ga predstavlja kultura, ki je danes ključni element identitete mesta in ki vse bolj postaja tudi ekonomska in gospodarska kategorija.

Načrtovano krčenje in ukinjanje sredstev, kot edini ukrep, ki ga je v tem trenutku za reševanje nezavidljivega stanja, v katerem se je mesto znašlo zaradi preteklih in polpreteklih napačnih odločitev odgovornih za njegovo vodenje, zmožna predstaviti mestna uprava in to na način, ki kaže, da za njim ne stoji noben temeljit in strokovno poglobljen premislek o morebitnih kratkoročnih in daljnosežnih posledicah takšnih odločitev, lahko razumemo kot nadaljevanje vodenja mesta v smer nadaljnjega propadanja na vseh segmentih delovanja, povečevanja izseljevanja predvsem mladih ljudi, stopnjevanja brezposelnosti in poglabljanja družbene razslojenosti.

Enotnost, ki jo v tem trenutku izkazujemo organizacije in posamezniki, ki v tem mestu delamo in ustvarjamo z željo prispevati k njegovemu razvoju, skrbi za soljudi in ne nazadnje tudi za eksistenco zaposlenih, ob tem pa seveda potrebujemo tudi podporo lokalne samouprave, je usmerjena v upor proti poskusom parcialnega reševanja posameznih programov na račun najšibkejših in najmanj zavarovanih. Ob tem ni odveč ponovno poudariti dejstvo, da prav nevladne organizacije v zaostrenih ekonomskih in socialnih razmerah, pomembno prispevajo k ohranjanju socialne vzdržnosti v okolju in blažijo posledice, ki jih po navadi najbolj občutijo ranljive skupine prebivalstva in to počnejo veliko ceneje, kot bi predstavljali stroški, ki bi v primeru neizvajanja teh programov lahko dodatno obremenili občino in državo. Pomemben je njihov prispevek k bogatitvi kulturne pestrosti v mestu, vzgoji mladih ljudi in spodbujanju njihove kreativnosti. Kljub vsemu temu, so v predlogu proračuna nevladne organizacije in samostojni kulturni ustvarjalci prepoznani kot najmanjša škoda načrtovanega varčevanja. Da, če se nanje gleda le skozi prizmo proračunskega odhodka, stroška. Vsi programi, ki jih občina ne namerava sofinancirati v prihodnjih dveh letih ne presegajo dveh odstotkov celotnega proračuna. Družbena in tudi ekonomska korist, ki jo s temi sredstvi ustvarjajo pa je velika. O tem zgovorno pričajo podatki o številu vseh tistih, ki so vključeni v različne programe, ljudi, katerih eksistenca je na robu možnega in bi brez pomoči trpeli še večjo stisko. O programih in še manj o ljudeh ne moremo govoriti le skozi številke pa vendar tudi te zgovorno pričajo o razsežnosti problema, ki ga ustvarjajo in poglabljajo napačne politične odločitve, zato so ti podatki zbrani in nujno je, da se z njimi seznanijo tako tisti, ki sprejemajo ukrepe kot širša javnost (priloga). Gre za vse tiste ženske - žrtve nasilja, brezdomce katerih število narašča, ljudi, ki edini topel dnevni obrok zaužijejo v javni kuhinji ali najdejo toplo zavetišče, invalide, bolnike, matere z otroci…, za občane našega mesta, someščane. Gre za obstoj programov, ki preprečujejo najtežje življenjske stiske ljudi v kateri se lahko znajde vsakdo med nami.

Ker ne moremo in nočemo pristati na načrtovano reševanje težkega položaja občinskih financ, ki ga nismo povzročili ne delujoči v naših organizacijah in še manj uporabniki naših programov, zgolj z radikalnim posegom v zagotavljanje sofinanciranja s strani lokalne samouprave, od župana, mestne uprave in mestnih svetnikov in svetnic zahtevamo, da v skladu s svojimi pristojnostmi:

- opravijo temeljit premislek o predlaganih ukrepih in v sodelovanju s strokovno javnostjo, ki vključuje tudi ponudnike programov pripravijo proračun za leti 2015 in 2016, ki bo zagotovil zdravje javnih financ, hkrati pa ohranil tudi vitalne programe za delovanje in razvoj občine in zagotavljanje kakovosti življenja občanov in občank;
- da se predstavijo načrti in ukrepi za pridobivanje dodatnih sredstev v občinsko blagajno, pri čemer se nima v mislih dodatnih obremenitev občank in občanov;
- Da se v mestni upravi zagotovi strokovni kader, ki bo sposoben medsektorskih povezav in zagotavljanja vključevanja vseh ključnih akterjev, ki lahko prispevajo k skupnim razvojnim prizadevanjem;
- Da se v javnih podjetjih zagotovi menedžerje in uprave, ki bodo sposobni iskati nove poslovne priložnosti in zagotavljati povečevanje prihodkov v mestno blagajno;
- Da se predstavijo konkretni načrti za ustvarjanje 5000 novih delovnih mest in v katerih panogah bo mesto gradilo svojo prihodnost
- da se prekine z netransparentnim delovanjem in nekomuniciranjem z zainteresirano in strokovno javnostjo, kar ustvarja nepotrebne napetosti v okolju
- da se ob sprejemanju politik in ukrepov za njihovo izvajanje upoštevajo sprejete strategije razvoja mesta, slovenske in evropske strategije, mednarodne resolucije in drugi zavezujoči dokumenti, ki posegajo v delovanje lokalne samouprave in življenje njenih prebivalcev;
- da se pripravijo rešitve morebitnih posledic, ki bodo nastale zaradi ukinitve programov, ki ne bodo sofinancirani

Priloga: Posledice krčenja oziroma ukinitve sofinanciranja programov na področju kulture, socialnega varstva, okolja, mladine v Mestni občini Maribor, iz vidika organizacij in uporabnikov njihovih storitev