Ljubljana, 02. junij 2021 - Z razširjenim in nadgrajenim novim letališkim terminalom potnika pospremi vstop  v zeleno alpsko okolje države in umetniške intervencije domačih ustvarjalcev. Arhitekti slovenskega arhitekturnega biroja Plan B, ki so zasnovali prenovo in nadgradnjo potniškega terminala Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, so pri svoji idejni zasnovi izhajali iz paradigme, da je za potnike letališče prvi in zadnji stik z državo, v katero prihajajo ali iz nje odhajajo.

»Z izjemno ekonomičnim idejnim konceptom razširitve in nadgradnje letališkega potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana smo z ekipo želeli doseči dovršeno umestitev v kontekstu prostora, v katerega potnik vstopa v okoliški pogled v zeleno naravo države, gozdove, travnike, Alp, istočasno z umetniškimi intervencijami v prostoru, ki potnika objamejo v domu umetnosti in kulturne identitete naše dežele, izražena skozi razna umetniška dela in slovenske izdelke in ga spremljajo skozi terminal,« pojasnjuje Uroš Razpet, u.d.i.a., iz arhitekturnega biroja Plan B arhitekti.

Z nadgradnjo  potniškega terminala so njegovi idejni ustvarjalci in načrtovalci sledili ne le povečanju zmogljivosti in tehnološki posodobitvi letališča, temveč izjemno ekonomičnemu idejnemu konceptu, ki ga je zahteval omejen proračun investitorja Fraport Slovenija. Tako so ga uspeli dovršeno umestiti v kontekstu prostora v katerega potnik vstopa z okoliškimi pogledi v zeleno  neokrnjeno naravo države, gozdove in travnike, gore in  hkrati z umetniškimi intervencijami v terminal.  

»Za potnike je letališče prvi in zadnji stik z državo, v katero prihajajo ali iz nje oddajajo. Zato je letališče prostor, kjer se potniki prvič, zadnjič srečajo z identiteto, kulturo dežele. Tako smo ob zasnovi novega potniškega terminala, ki nam je bila zaupana, želeli dodati tudi razmislek o nacionalni identiteti, čeprav zahteva za to v projektni nalogi ni bila posebej navedena,« še izpostavlja Razpet. Ustvarjalci so k sodelovanju pri ustvarjanju nove podobe letališča kot nekakšno kustosinjo povabili Aleksandro Vajd. Skupaj z Lauro Amann sta del predlogov z intervencijami že umestili v novem potniškem terminalu, ki ostaja odprta platforma za bodoče umetniške kreacije.

Ena teh intervencij je v glavni dvovišinski avli, ki z otokom iz teraca dobi osrednjo točko srečevanja. V sanitarijah je iz keramike poustvarjen motiv nageljna s starih slovenskih vezenin. V poslovnem salonu je oprema kot razstava slovenskega oblikovanja z s postavitvijo stolov oblikovalca Nika Kralja in z novo zasnovanim foteljem in taborejem posebej za nov potniški terminal s strani arhitekturnega biroja, Plan B arhitekti. Novo podobo terminala so strnili v industrijski videz kombiniran z betonom, kovino in lesenimi notranjimi oblogami, tako tudi arhitekturni elementi in posamezni izbrani materiali odražajo slovenski prostor.

Prostor letališča je tako razumljen kot dogodkovni prostor, skozi katerega se potniki gibajo in ob tem srečujejo slovensko kulturo, slovensko umetnost, slovensko oblikovanje, oviti v poglede na naravno okolje, ki ga dovoljujejo razgledno odprte arhitekturne površine terminala. Snovan je kot demokratičen prostor, skozi katerega lahko potuje vsakdo in tako predstavlja novo platformo manifestacije slovenske kulture.

Ker hkrati lokacija letališča na Brniku predstavlja edinstveno izkušnjo s prihodom v zeleno gozdnato območje izven mesta ob samem vznožju Alp, so lokacijo uspeli ujeti tudi kot sliko, ki nas pozdravi ob odhodu in sprejme ob prihodu. V navezavi na zeleno okolje so zgodbo nadaljevali tudi v zunanjosti, in sicer s potezo novega trga oziroma peš cone, ki povezuje prometne, parkirne površine in medprostor starega in novega terminala ter predstavljal reminiscenco gozdu, ki obkroža samo letališče. Tako naj bi potniku v spominu ostal pogled na alpski pejsaž, v katerega je postavljen terminal.

Več informacij

Foto: Plan b d.o.o., arhitekturni biro


Nazaj