Dr. Tom Turk je dr. bioloških znanosti, potapljač in popotnik. Je redni profesor za biokemijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskuje predvsem toksine in biološko aktivne snovi iz morskih organizmov.
Izpopolnjeval se je v Bostonu in Gainesvillu v ZDA ter v Trentu v Italiji. Sam ali v soavtorstvu je objavil več kot 60 znanstvenih prispevkov in v različnih poljudnih revijah več člankov o življenju v morju. Je avtor dveh poljudno-strokovnih knjig o življenju v morju. Ukvarja se tudi z naravoslovno fotografijo. Priznani strokovnjak nam bo v okviru dogodka - RAZISKOVANJA, ki ga pripravlja National Geographic Slovenija (19. JUNIJ, KLUB CANKARJEVEGA DOMA, OB 18. URI), predstavil perečo problematiko plastike.
Plastika je nepogrešljiv material, ki nas dobesedno obdaja na vsakem koraku. Če pa bo šlo tako naprej, se lahko zgodi, da se bomo v njej kmalu zadušili. Večina plastike konča v svetovnih oceanih, v njih pa se tako kot drugod sicer ne razgradi, se pa hitro fragmentira na manjše delce, ki jih imenujemo mikroplastika, še manjše od teh pa nanoplastika. Tako večine plastike, ki je kriva za vidno onesnaženje in je moteč element na kopnem, v morju sploh ne vidimo. Mikro- in nanoplastika se kopičita v morskih prehranjevalnih spletih in ogrožata številne živali, predvsem želve, morske ptice in sesalce.
Dodatna težava je, da se iz delcev mikroplastike izločajo nekatere strupene snovi, ki se uporabljajo pri proizvodnji plastike. Druge, prav tako strupene snovi, se iz morske vode adsorbirajo na delce plastike ter tako povečajo njihovo toksičnost. Med temi snovmi so take, ki so kancerogene ali pa motijo hormonski sistem organizmov. Na delce se lahko ujamejo patogeni mikrobi. S fragmentacijo večjih kosov plastike na majhne delce se poveča razmerje med površino in volumnom delcev. Na manjše delce se ujame organski drobir, nanje se lahko naselijo bakterije in virusi, delci postanejo težji in tonejo proti morskemu dnu.
Tam pridejo v pridnene prehranske verige, zato ne preseneča, da so delce plastike našli celo v organizmih, ki živijo v najglobljih delih oceanov. Onesnaženje kopenskih, predvsem pa morskih ekosistemov s plastiko je težava, ki je tako rekoč ne moremo rešiti. Vse, kar bi lahko naredili in kar moramo narediti, je, da jo poskušamo v celoti reciklirati, predvsem pa zmanjšati rabo, zlasti tiste, ki se uporablja za embaliranje, saj ta najbolj obremenjuje okolje.
Fotografija: Dr. Tom Turk (Fotografija: Arne Hodalič in Katja Bidovec ). Poleg Dr. Turka se bodo predstavili in diskusijo na pogovornem dogodku odprli tudi: Marina Dermastia in Dr. Mihael Jožef Toman. Dr. Marina bo spregovorila o prehranski varnosti, Dr. Mihael pa o skritih nevarnostih slovenskih voda. Pri National Geographicu seveda ne gre brez fotografije. Od ustanovitve leta 1888 so njegovi fotografi premikali meje. O tem, kako ustvariti navdihujoče zgodbe, bosta spregovorila urednik fotografije pri National Geographic Slovenija Arne Hodalič in švedski fotograf Martin Edström.
