(Maribor, 20. september 2016) Na strokovnem srečanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije se je zbralo 243 knjižničark in knjižničarjev. V podporo stanovskim kolegom iz Mariborske knjižnice, ki te dni bijejo bitko za realizacijo projekta prenove knjižnice in Rotovškega trga v celoti, je dvodnevno strokovno srečanje ZBDS ponovno potekalo v Mariboru.
Udeleženci so se med drugim seznanili z rezultati prve raziskave pri nas, ki je ugotavljala javno mnenje med celotnim prebivalstvom RS Slovenije, med 14. in 75. letom starosti, in za vse tipe knjižnic v knjižničnem sistemu. Torej splošne, šolske, visokošolske oziroma univerzitetne, specialne in nacionalne. Knjižnice so nujne za razvoj posameznega lokalnega okolja in družbe kot celote, se strinja okoli 75 odstotkov državljanov.
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, krovna organizacija slovenskih knjižničarjev, ki povezuje več kot 1400 članov, je ob podpori Ministrstva za kulturo nosilka prve tovrstne raziskave pri nas. Knjižničarji redno spremljajo mnenja v lokalnem ali knjižničnem okolju, zanima jih tudi odziv na delovanje posameznega tipa knjižnic, npr. ena večjih raziskav pred leti je bilo ugotavljanje javnega mnenja o delovanju slovenskih splošnih knjižnic, tokrat pa so v raziskavo zajeli celoten spekter knjižnične dejavnosti kot javne službe.
V raziskavi so sodelovali tako tisti, ki so člani knjižnic, delež teh je bil 48,1 odstotka, kot tisti, ki niso člani knjižnic. Delež teh je večji, saj jih je v raziskavi sodelovalo nekaj več kot polovica, 51,9 odstotka. Prevladovali so tisti, ki obiskujejo knjižnice in so katerokoli knjižnico v lanskem letu obiskali vsaj enkrat (85,7 %), 14,3 odstotka anketirancev v lanskem letu ni obiskalo nobene knjižnice. Kot glavni vzrok so navedli, da nimajo potrebe po obiskovanju knjižnice, kar pa ni nujno, da ne uporabljajo njihovih storitev, saj slovenske knjižnice vrsto storitev omogočajo brez (fizičnega ) obiska v knjižnici.
Še vedno največ ljudi obiskuje knjižnice zaradi izposoje gradiva (94,4 % sodelujočih v raziskavi). Zelo visok je delež tistih, ki knjižnice uporabljajo zaradi možnosti uporabe elektronskih virov (70,2 %). Rezultati raziskave pa nakazujejo premik v dojemanju iz knjižnice kot objekta, v knjižnico kot subjekt. Knjižnice so vse pogostne prostor druženja in srečevanja (48,9 %). Anketiranci pa so izpostavili, da knjižnice nudijo lepo besedo in družabnost.
Knjižnica je primerna za vse, ki iščejo nova znanja, pri iskanju gradiva in informacij uporabnikom pomagajo zaposleni, knjižnica pa prispeva k osebni rasti uporabnikov. To so tri trditve, ki jih splošna javnost v največji meri povezuje s slovenskimi knjižnicami in so pokazatelj, kako pomembno vlogo prebivalci naše države pripisujejo knjižnicam.
Velik delež sodelujočih v raziskavi, ki zaradi ustreznega vzorca predstavlja možnost posploševanja na celotno populacijo, meni, da so knjižnice nujne za razvoj lokalnega okolja in družbe kot celote (74,7 %) ter da knjižnice vplivajo na kakovost življenja posameznika in družbe (72,4 %). Vsekakor sta to dve ugotovitvi, ki te dni lahko močno odmevata prav v Mariboru, ko je pred izbranci ljudstva odločitev, ali podpreti projekt prenove knjižnice in Rotovškega trga ali z odlašanjem in prestavljanjem prioritet zapravljajo (za)upanja občanov.
»Knjižnice niso nekaj, kar je bilo, sedaj morda še je, nekoč pa več ne bo. Knjižnice in knjižničarji ustvarjajo programe, ki jih družba potrebuje in rabi, če hoče preživeti, hkrati pa tudi jasno izraža, da jih želi še v večji meri. Npr. programe informacijskega opismenjevanja (49,7 %), razvoj bralne pismenosti in bralne kulture,« ob tem poudarja Sabina Fras Popovič, predsednica ZBDS, in podaja: »Torej odločitev, podpreti ali ne podpreti razvoj knjižnične dejavnosti v lokalnem ali državnem okolju, ni več le vprašanje, ali radi beremo in itak je vse že na internetu. Gre za izjemno razvojno odločitev, ki mora biti tudi ustrezno finančno podkrepljena. Knjižnice so razvojni generator kraja in prej, ko bodo določevalci to uvideli, uspešnejše okolje bodo imeli. Še posebej v tem trenutku v Mariboru. Gre za odločitev za razvoj in usodo generacije otrok, ki prav s pomočjo knjižnice naredijo pomembne prve korake k prevzemanju odgovornosti (lastna članska izkaznica), spoznavajo pomen sodelovanja (obisk knjižničarke v šoli ali obisk razreda v knjižnici) in se potapljajo v svet neskončnih besed, branja in pisanja. Iz tega pa raste znanje.«
»Ko berem knjigo, mi je fajn, imam kaj za povedat v šoli, dosti novih besed spoznam. Takoj, ko neko zgodbo začnem brati, takoj padem v njo. Če me razumeš, kaj mislim?« nam je zaupal devetletni fant, redni obiskovalec Pionirske knjižnice Rotovž. Za to generacijo knjižničarji bijejo bitko za dovolj sredstev za ohranjanje pomembne javne službe. Torej nečesa, kar je v skupno dobro.
