»Ko se pojavijo lise, me srbi po celem telesu. In srbi me skoraj vsak dan. Če se praskam, srbi še bolj, zato se moram ob pojavu urtik ves čas zadrževati in misliti na to, da se ne praskam. Vedno mi ne uspe in včasih se spraskam do krvi,« pove Anja Galovič, ki so se ji pred približno enim letom začele pojavljati težave z urtikarijo oziroma koprivnico.
Kronična urtikarija ali koprivnica je bolezen, pri kateri se (skoraj) vsakodnevno pojavljajo srbeče kožne spremembe urtike, angioedem ali oboje v obdobju več kot šest tednov. Poleg težav zaradi klasičnih simptomov so za življenje bolnikov s kronično urtikarijo pomembni naslednji dejavniki: nepredvidljivost pojava simptomov, pogosta odsotnost iz službe ali šole zaradi pojava bolezni, pomanjkanje spanja zaradi srbeža ter socialna izolacija zaradi vidnih kožnih sprememb.
Akutna in kronična urtikarija
Urtikarijo delimo na več tipov. »Glede na trajanje ločimo akutno in kronično urtikarijo, glede na sprožilne dejavnike pa spontano ali izzvano urtikarijo. Pri posameznem bolniku se lahko pojavi več tipov urtikarije. Določitev tipa pa je potrebna, saj se diagnostika in zdravljenje posameznih tipov urtikarije razlikujejo,« razlaga dermatovenerologinja doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, dr. med.
Vzroki za spontano urtikarijo oz. koprivnico niso v celoti pojasnjeni. »Pri polovici bolnikov ne najdemo nič oprijemljivega, kar bi razložilo vzroke za pojav koprivnice. Pri približno polovici pa se najdejo avto protitelesa, torej protitelesa proti lastnim celicam. In ta protitelesa delujejo proti enakim receptorjem kot pri alergijah, zato koža pri urtikariji izgleda enako kot pri alergijski koprivnici,« poudarja alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn, dr. med.
Kako prepoznamo urtikarijo?
Kot razlaga doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, je ena ključnih razlikovalnih značilnosti, ki loči urtikarijo od drugih kožnih bolezni, hitra dinamika kožnih sprememb oz. urtik. Urtike imajo edine zelo hitro dinamiko na koži. Pojavijo se zelo hitro, v roku ene ure od izpostavitve sprožilnemu dejavniku, in večinoma v enem dnevu tudi izzvenijo. Pri kronični urtikariji, ki traja dlje časa, se nove urtike nenehno pojavljajo, a vedno na drugih delih telesa. Ta dinamika je lastna samo urtikariji. »Že če
nam pacienti povejo, da imajo vsak dan spremembe na koži na drugem mestu, je to lahko samo urtikarija,« dodaja doc. dr. Nada Kecelj Leskovec.
Bolezen ima velik vpliv na kakovost življenja
Podatki raziskav kažejo, da kar 25 odstotkov oseb v življenju doživi vsaj eno epizodo katerekoli oblike urtikarije. Pojavnost kronične urtikarije, ki vztraja več kot šest tednov, pa je ocenjena na 0,5-1 odstotek. Za kronično urtikarijo lahko zbolijo otroci in odrasli, čeprav so najpogosteje prizadeti odrasli.
»Poleg neznosnega srbenja je težko, ko se pojavijo lise na obrazu in drugih vidnih predelih kože. Potem me vsi gledajo in sprašujejo, kaj je narobe. Postane mi nerodno, sram me je. Takrat se še bolj vznemirim in simptomi se celo še poslabšajo. Težko je. To je izjemno neprijetna bolezen, ki je res nikomur ne bi privoščila,« razlaga Anja Galovič.
»Bolezen resnično vpliva na bolnikov vsakdan. Simptomi lahko izgledajo zelo dramatično in pogosto se ljudje, ko se jim prvič pojavijo, tega ustrašijo. Pogosto se odpravijo tudi na urgenco, kjer jih obravnavajo, kot bi imeli alergijsko reakcijo anafilaksijo, kar bolnike še dodatno prestraši,« še doda asist. dr. Mihaela Zidarn.
Lajšanje simptomov urtikarije
Zdravljenje oz. lajšanje simptomov koprivnice načeloma poteka v treh korakih. »Začnemo z antihistaminiki, torej z zdravili, ki se uporabljajo za lajšanje simptomov alergij. Te je treba jemati redno in ne samo ob izbruhu urtik. Po potrebi se po posvetu z zdravnikom v drugem koraku poveča odmerek. Majhnemu deležu bolnikov to zdravljenje ne pomaga. V tretjem koraku sledi zdravljenje s cilkosporinom in montelukastom. Med najnovejše trende zdravljenja pa sodijo biološka zdravila, na primer
omalizumab. To zdravljenje se je izkazalo za zelo uspešno, saj se dobro odzove 80-85 odstotkov bolnikov,« razlaga doc. dr. Nada Kecelj Leskovec.
Na fotografijah so z leve proti desni: doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, asist. dr. Mihaela Zidarn in Anja Galovič.
Foto: Domen Grögl
