15. april 2021 - V ZOO Ljubljana se veselimo podmladka. Predstavljamo vam Taia, novega člana družine šimpanzov. Mama Neža in oče Boris ponovno zibata. Petletna Leona je sredi januarja dobila bratca, ki smo ga poimenovali Tai. Novih družinskih članov se veselimo tudi pri grebenastih gekonih, črnih čopičarkah, kengurujih in surikatah.
Družina šimpanzov pod Rožnikom
Družinico sestavljajo 22-letna mama Neža, 33-letni oče Boris in njuna 5-letna Leona, sredi januarja pa se jim je pridružil še novorojeni Tai. Del širše družine sta tudi starosta ZOO Ljubljana 46-letna babica Mojca in 20-letna teta Nika.
Spomnimo
Pred desetletjem so genske analize strokovnjakom Evropske zveze živalskih vrtov omogočile opredeliti izvor šimpanzov v populaciji ter na tej podlagi osnovati nadaljevanje skupin tako, da se ohranja kar največja genska raznovrstnost, obenem pa preprečuje križanje podvrst. Leta 2015 smo tako po priporočilih evropskega koordinatorja za šimpanze osnovali novo reproduktivno skupino s samico Nežo in samcem Borisom, ki pripadata zahodni podvrsti šimpanzov.
Odlična starša Leoni in najmlajšemu Taiu
Samosvoja Neža se je hitro navezala na Borisa, ki je miren in ljubeč samec. Pri vzgoji Leone, ki je konec marca dopolnila 5 let, sta se oba izkazala za odlična starša. Šimpanzi imajo za razliko od večine drugih živali daljše razmike med mladiči. Imajo jih na tri do pet let, saj so ob rojstvu popolnoma nebogljeni in potrebujejo daljšo in zahtevnejšo nego staršev. Neža s ponosom pokaže novi naraščaj oskrbnikom, ki tako lažje nadzirajo njeno počutje ter rast, napredek in zdravstveno stanje
malčka, ki lepo napreduje in pridobiva težo.
Tai in Leona
Novega člana šimpanzje družine smo poimenovali po nacionalnem parku na Slonokoščeni obali, kjer živijo zahodni šimpanzi − Tai. Malček večinoma spi v Nežinem naročju, kot se za novorojenca spodobi in pri njej sesa mleko. Mame se refleksno močno drži za dlake na trebuhu, Neža pa ga podpira z dlanjo, da ne zdrsne iz njenega naročja. Sredi poletja bo že znal jahati na njenem hrbtu.
Leona ni na bratca prav nič ljubosumna. Od mame Neže se uči pomembnih lekcij iz starševstva. Taia že nosi naokoli in ko bo ''splezal'', ji bo dragocen družabnik v igri. Trenutno jo razganja od energije in želi si pozornosti. Takrat sta ji na voljo babica Mojca in teta Nika, mati Neža pa je prav hvaležna za trenutke miru, ko se lahko posveti samo najmlajšemu članu in si odpočije.
Obiskovalce prijazno vabimo na ogled in spoznavanje novih živalskih družin, saj je v njihovih modelih vzgoje marsikaj uporabnega tudi za nas. Pri obisku računamo na pomoč in razumevanje, saj mlade družine potrebujejo nekaj več miru in počitka. Posebej neprimerno je trkanje na stekla, bujenje živali, uporaba bliskavice pri fotografiranju ter vsako hranjenje živali, saj je hrana neposredna nevarnost za prenos različnih okužb preko rok. Ker za koronavirusom in drugimi boleznimi zbolijo tudi živali, je zlasti pri opicah in zvereh priporočljiva uporaba maske tudi ob zunanjih razglediščih. Z upoštevanjem ZOObontona in covid ukrepov nam pomagate skrbeti, da je obisk varen in prijeten za vse.
Kako odraščajo šimpanzi?
Šimpanzi živijo v skupinah, ki štejejo od 15 do 120 članov, zato je zelo pomembno, da se že zgodaj naučijo pravil skupnega življenja, sodelovanja ter izkazovanja medsebojne naklonjenosti. Slednje počno predvsem z rednim negovanjem kožuha prijateljev in sorodnikov, saj se je po hrbtu težko popraskati. Tako utrjujejo medsebojne vezi. Največ nege v skupini so deležni dominantni šimpanzi in mladiči. Šimpanzi odrastejo pri 15 letih. Samci večinoma ostanejo v domačih skupinah, samice pa si poiščejo
nove ali pa se parijo zunaj svoje skupine, da ne pride do parjenja v sorodu. S tem si zagotovijo zdrave mladiče.
Mladič vsakih nekaj let
Samice imajo mladiče na 3 do 5 let, saj so malčki popolnoma nebogljeni in počasi odraščajo. Zato potrebujejo skrbno ter ljubečo nego in vzgojo svoje mame, očeta in članov vse skupine. V času ovulacije je pri samicah značilna rožnata oteklina zunanjih sramnih usten, kar je zelo viden znak za samca, da je čas parjenja. Nosečnost traja 34 tednov. Samice rodijo enega mladiča, dvojčki so izjemno redki.
Veliko truda, da odraste šimpanzji mladič
Narava je poskrbela, da novorojeni šimpanzi znajo tisto, kar je zanje najbolj pomembno: sesati in se držati mame za dlako na trebuhu. Prve tedne jim morajo mame pri obojem še pomagati. Mladiči ob rojstvu tehtajo okoli 2 kg. So brez zob, a odlakani. Na obrazu in uhljih imajo svetlo kožo, ki v nekaj letih postopoma potemni. Šimpanzi se dojijo do 5 let. Postopoma jim zrastejo mlečni zobje, ki jih pri približno 7 do 8 letih starosti zamenjajo stalni. Pri štirih mesecih se pričnejo zanimati za
hrano, ki jo jedo njihove mame, jo pričnejo okušati in se z njo igrati. Samica začuti, kdaj se bo mladič pokakal ali polulal in ga takrat odmakne od sebe. Pogosto ga umiva z lizanjem, kar počne večina mam sesalcev.
Otroštvo na gugajoči se mami
Šimpanzja mama pleza, skače in se guga na vejah visoko v krošnji dreves, zato je pomembno, da se je mladič sprva močno drži za dlako na trebuhu, pri starosti 5 do 7 mesecev pa že lahko jaha na njenem hrbtu. Svoje prve korake naredi v prvem letu, pri treh letih pa se samice vse večkrat oprijema le z eno roko.
Šimpanzja šola
Za šimpanze je značilno dokaj dolgo obdobje otroštva in mladostništva. Njihovo otroštvo traja do približno petega leta starosti. Ko samice takrat dobijo novega mladiča, se morajo starejši osamosvojiti. Zatečejo se v družbo sovrstnikov in sorodnikov, kjer se nadaljujeta igra in učenje, ki vsebuje iskanje hrane, lov, življenje v skupini ter skrb za mlajše brate, sestre in sorodnike. Do devetega leta jih lahko štejemo za mladostnike.
Obiskovalce obveščamo, da si vstopnice za ZOO Ljubljana lahko priskrbijo tudi prek spleta in nakupu po želji dodajo 1 € za podporo naravovarstvenim projektom.
Lepo vabljeni!
Foto: Blanka Dolinar in ZOO Ljubljana
