Živalski vrt Ljubljana vas vabi na praznovanje mednarodnega dneva ozaveščanja o sovah, ki bo potekalo v soboto, 1. ter v nedeljo, 2. avgusta 2020. Pripravili smo program spoznavanja in opazovanja teh karizmatičnih ptic, z namenom dvigniti zavest o sovah, o katerih kroži veliko predsodkov in napačnih predstav. V ZOO Ljubljana lahko obiščete in spoznate največjo sovo Slovenije veliko uharico, snežno sovo (na fotografiji), ki je znana iz zgodb o Harry Potterju, bradato sovo s poudarjenim obraznim delom in pegasto sovo, ki pogosto gnezdi na podstrehah ali v zvonikih.

Skozi stoletja so imele sove v različnih kulturah močan vpliv na človeško domišljijo, saj so se nam zaradi nočnega načina življenja zdele zastrašujoče in nenavadne. Do njih imamo zato veliko predsodkov in napačnih predstav. Sove se pojavljajo kot simbol modrosti ali kot opozorila na propad, vendar na njih ni nič nadnaravnega. Sprejemati bi jih morali kot del narave, kot ptice plenilke, ki plenijo žuželke, ptiče in sesalce ter tako prispevajo k ohranjanju ravnovesja v naravi.

Sove so razširjene po vsem svetu. Nekatere raje živijo v hladnejših podnebjih, druge pa v puščavah, travnatih pokrajinah ali tropskih deževnih gozdovih. Okolje in način življenja zahtevata številne prilagoditve. Manjši razpon peruti nekaterim omogoča let med drevesi, drugim pa daljše peruti omogočajo let nad odprtimi pokrajinami. Na svetu živi 205 vrst sov, v Sloveniji pa 10. Pri nas je že izumrla močvirska uharica, močno ogrožene pa so pegasta sova, veliki skovik, velika uharica in čuk. Ranljive vrste so mali skovik, kozača in koconogi čuk, najmanj ogroženi pa mala uharica in lesna sova. Vse vrste sov pri nas ščiti Uredba o zavarovanju prostoživečih vrst.

Sove ogroža človek, ki nezadržno uničuje in izkorišča naravno okolje. Problem predstavljajo okolju neprijazne kmetijske prakse, uporaba pesticidov in opuščanje kolobarjenja, kar vpliva na zmanjšanje virov hrane za sove. Sove ogrožajo promet in daljnovodi, soočajo pa se tudi z izgubo primernih in varnih gnezdišč. Ponekod jih zaradi predsodkov še vedno zastrupljajo ali za trofejo pobirajo iz gnezd njihova jajca. Ljudje še vedno verjamejo, da so sove pametne zaradi velikih, naprej obrnjenih oči ter dnevnega mirovanja. Od nekdaj so jim pripisovali skrivnostnost, magičnost in modrost. Inteligenca pa se pri pticah meri z njihovo zmožnostjo reševanja problemov. Pri tem se veliko bolje kot sove obnesejo ptice pevke in papige. Nekateri verjamejo celo, da sove kličejo smrt. Kot nočno dejavne ptice nekatere sove okoli naših razsvetljenih bivališč lovijo žuželke, ki jih privablja svetloba. Pri tem se pogosto tudi oglašajo, s čimer naj bi klicale smrt, a po življenju strežejo le svojemu plenu, nikakor pa ljudem.

Po kljunu in krempljih spominjajo na ujede, vendar se od njih razlikujejo po številnih prilagoditvah na nočni način življenja. Njihove oči zaznajo najšibkejšo svetlobo, imajo oster sluh in neslišen let. Sove vidijo zelo dobro tudi podnevi, vendar se njihova zenica v močni svetlobi ne zapre toliko kot naša, zato delno zaprejo oči in tako zaščitijo občutljive čutne celice v mrežnici. Pri tem so videti zaspane, čeprav so čuječne in pripravljene na akcijo. Pa še nekaj je posebnega pri njih. Sove, tako kot vse ptice, nimajo zob, zato plena ne morejo prežvečiti. Hrano morajo pogoltniti v celoti ali pa jo s kljunom raztrgati. Neprebavljive dele, kot so kosti, dlaka in perje, pa izbljuvajo v obliki izbljuvkov. S proučevanjem izbljuvkov znanstveniki raziskujejo, s čim se posamezne vrste sov prehranjujejo.

Program ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o sovah:
Termin: sobota, 1. in nedelja, 2. avgust 2020, od 10. do 13. ter od 15. do 18. ure.

Največje sove sveta: Spoznavali bomo prilagoditve sov na nočni način življenja, kako se razmnožujejo in kako skrbijo za mladiče. Razvozlali bomo, katere trditve o sovah, ki so del ljudskega izročila, so resnične in katere ne. Pogovarjali se bomo o sovah, ki živijo v Sloveniji ter ugotavljali, zakaj so ogrožene.

Dogodivščin se obiskovalci lahko udeležijo brez rezervacij in doplačil, prosimo pa, da na ustrezni razdalji počakajo, da pridejo na vrsto, do vodnikov pristopajo posamezno in upoštevajo njihova navodila.

Foto: Uroš Modlic


Nazaj