Ljubljana, 16. maj 2018 – Na Institutu »Jožef Stefan« so danes predstavili rezultate globalnih letalskih meritev absorpcije aerosolov, ki jih je v svoji zadnji, enomesečni misiji zbiral letalec Matevž Lenarčič. Vodja znanstveno raziskovalne ekipe doc. dr. Griša Močnik: »Prve analize  zbranih podatkov so potrdile pričakovanja glede stanja ozračja nad večjim delom Azije, kjer je črni ogljik pomemben povzročitelj podnebnih sprememb.«

Meritve črnega ogljika v okviru misije GreenLight WorldFlight 2018 so letos potekale v Aziji. Zaradi politično nestabilnega območja, kompleksnosti pridobivanja dovoljenj za letenje in pristajanje, birokratskih zapletov in visokih stroškov meritve niso vedno potekale v idealnih razmerah.  Vodja misije Matevž Lenarčič se je pogosto moral prilagajati terminom veljavnosti dovoljenj in primernosti vremena za letenje. Dodatne težave je povzročila prepoved meritev nad Kitajsko, pred prihodom v to državo. Prve analize zbranih podatkov, ki jih je opravil znanstveno raziskovalni tim GLWF, so potrdile pričakovanja glede stanja ozračja nad večjim delom Azije, kjer je črni ogljik pomemben povzročitelj podnebnih sprememb. Analizo zbranih podatkov je opravila znanstveno-raziskovalna ekipa, ki jo vodi doc. dr Griša Močnik z Instituta Jožef Stefan v Ljubljani.

Zaradi spreminjajočih se podnebnih vzorcev so potek misije ovirali nepredvidljivi vremenski pojavi, kot so močne nevihte v Savdski Arabiji in Združenih Arabskih Emiratih, nestabilno vreme predmonsunskega obdobja na indijski podcelini, izjemno slaba vidljivost na večjem delu poti do Mongolije ter nenavadno nizke temperature in frontalne motnje v Sibiriji. Zaradi pogostih padavin je bila onesnaženost ozračja, ki jo povzročajo gozdni požari v Sibiriji, manjša, vidljivost pa je bila nekoliko boljša. Zmogljivost ultralahkih letal ter enočlanska posadka se v takšnih pogojih sooča s svojimi omejitvami.

Pridobljena slika o stanju ozračja je bila na številnih etapah pogojena z vremenskimi razmerami. Med poletom GLWF 2018 smo izmerili prispevke, ki jih povzročajo naravni in človeški viri. Puščavski pesek, ki je večji, močno prispeva k absorpciji nižje v atmosferi. Ta pojav je bil značilen predvsem nad Arabskim polotokom. A tudi na tem območju so pri tleh dominirali izpusti, ki jih ljudje povzročimo z zgorevanjem ogljičnih goriv. Visoko v atmosferi prispevajo k segrevanju produkti zgorevanja fosilnih goriv in biomase.

Absorpcija aerosolov je odvisna od njihove sestave. Aerosoli različnih virov zato različno prispevajo k podnebnim spremembam, kar je odvisno tudi od njihovega življenjskega časa v zraku. Koncentracije absorbirajočih aerosolov so odvisne od aktivnosti virov, ki jih povzročajo, in hitrosti odstranjevanja. Nad puščavami in v tropih je mešanje v atmosferi učinkovito zaradi razlik med dnevno in nočno temperaturo. Nad Sibirijo so padavine učinkovito odstranjevale aerosole iz zraka, kljub gozdnim požarom, nad katerimi je letelo letalo z inštrumenti.

Vpliv izpustov na tleh tako lahko seže visoko v atmosfero in različni viri vplivajo na podnebne spremembe drugače. To je odvisno od lastnosti aerosolov, ki nastanejo. Vremenski pojavi to onesnaženje širijo regionalno, povzročijo pa tudi odstranjevanje aerosolov iz atmosfere. Tako je vpliv virov sicer regionalen, največkrat pa so lokalni viri tisti, ki dominirajo.

Rezultate dosedanjih meritev je ekipa GLWF predstavila na več kot 30 znanstvenih konferencah po celem svetu. S sodelovanjem z znanstveniki, ki modelirajo regionalne in globalne izpuste, njihovo širjenje in njihov vpliv na podnebje, bodo te aktivnosti tudi nadaljevali. Med poglavitnimi  cilji v naslednjem obdobju je zagotoviti večji vpliv na odločevalsko javnost tako v Sloveniji kot v Evropski uniji in razvijati zavest o dejanskih učinkih črnega ogljika na podnebne spremembe in o možnostih ukrepanja. Učinki kampanj, ki jih izvaja ekipa GLWF, so vidni že na lokalnih ravneh, kjer se izvajajo redne meritve in se spodbuja zavedanje o hitro dosegljivih rezultatih ukrepov za zmanjšanje škodljivih vplivov črnega ogljika na okolje. 

Več informacij