Kulturno umetniško društvo Transformator letos že 8. leto zaporedoma prireja mednarodni Ne-festival gledališča zatiranih. Ne-festival je kreativno in izobraževalno srečanje ustvarjalcev, ki delujejo po metodah gledališča zatiranih v Sloveniji in tujini, pa tudi drugih ljubiteljev družbeno angažiranega gledališča. Ne-festival se bo v letošnjem letu zgodil med 5. in 9. avgustom v čudoviti vasici Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini, kjer so udeleženci obkroženi z neokrnjeno naravo in prijaznimi Gornjegrajčani.

Letošnji ne-festivalski angažma je povzet v geslu "Duh časa". Čeravno letošnje leto še posebej zaznamuje pandemija koronavirusa, se v senci tega povečujejo zatiranja in diskriminacije. Ekonomske in družbene neenakosti, kratenje osnovnih človekovih pravic, okoljska kriza, interes kapitala pred dobrobitjo človeštva so nekateri izmed duhov 21. stoletja. Na spregledane, preslišane ali premalo osvetljene problematike bomo na Ne-festivalu opozarjali preko delavnic, predstav in spremljevalnega programa ter skupaj iskali rešitve za bolj solidarno, humano ter ljudem in okolju prijaznejšo družbeno ureditev.

Organizacijska ekipa si prizadeva za mednarodno sodelovanje, zato delavnice na Ne-festivalu vodijo tudi tuji mentorji, saj veliko udeležencev v Gornji Grad pride iz tujine, večinoma iz Avstrije, Nemčije in Hrvaške. Delavnice bodo letos potekale pod mentorstvom Birgit Fritz (Avstrija), Jaše Jenulla (Slovenija) in Maje Žerovnik ter Amande Kladnik (Slovenija). Tesno se povezujemo z lokalno skupnostjo. Letos premierno delavnice izvajata lokalni zeliščarki iz gornjegrajske Zeliščne vasi, sicer pa že dlje časa aktivno sodelujemo s Centrom starejših Gornji Grad, katerega stanovalci vsakič znova toplo sprejmejo Ne-festival. Sodelovanje s Centrom starejših bomo letos prilagodili posebnim razmeram. Prizorišče večine predstav je pravljični prostor Pod kozolcem, nekaj pa se jih odvije tudi na Attemsovem trgu v središču Gornjega Grada.

O GLEDALIŠČU ZATIRANIH
Gledališče zatiranih je metoda, ki se uporablja v gledališko-aktivistične, pedagoške in izobraževalne namene, kot orodje za doseganje socialne pravičnosti, lahko pa ima tudi terapevtske učinke. Začetke, ki segajo v šestdeseta leta 20. stoletja v Brazilijo, se pripisuje režiserju, politiku in piscu Augustu Boalu, čeprav so se različne tehnike te metode kasneje razširile v skoraj sto različnih držav po vsem svetu. Prve izoblikovane tehnike gledališča zatiranih so bile časopisno gledališče, forumsko gledališče, nevidno gledališče in slikovno gledališče. V Evropi in Severni Ameriki se je pokazala potreba po tehnikah osredotočenih na razreševanje in obravnavanje osebnih in ponotranjenih zatiranosti, imenovanih mavrica želja in policaji v glavi.

Temu je sledila nadgradnja tehnik, ki posega v spreminjanje zakonodaje, imenovana zakonodajno gledališče. Gledališče zatiranih predstavlja prostor, v katerem se govori o temah, ki niso izpostavljene, in kjer spregovorijo tisti, ki mnogokrat nimajo glasu. Tako demokratizira gledališče in ga daje v roke vsakomur – kot je to bilo v samih začetkih gledališča, ko je gledališče predstavljalo prostor svobodnega petja na prostem od ljudi in za ljudi. Tako tudi tematike za uprizarjanje izhajajo iz in od ljudi. Omogoča načine, preko katerih se razjasnjuje vprašanja in raziskuje poti za boj proti neenakostim, diskriminaciji, rasizmu, krivicam in drugim problemom zatiranosti, ki morda na prvi pogled niso povsem vidni ali očitni.

Osnovni koncept gledališča zatiranih je moč, preko katere metoda raziskuje, obravnava in izpostavlja razmerja moči med zatiralcem in zatiranim. Kdaj, kako in kje zatiralec zlorablja moč v namene izkoriščanja in zatiranja Drugega, zatiranega, ki te moči nima ali mu je odvzeta. S tem namenom gledališče zatiranih tudi ruši in briše konvencionalne pozicije moči med (aktivnimi) igralci in (pasivnimi) gledalci, ko vzpostavlja prostor za dialog med njimi in jih postavi v novo pozicijo aktivno sodelujočih gled-igralcev (gledalcev in igralcev v enem).

O KUD TRANSFORMATOR
Začetki Kulturno umetniškega društva Transformator segajo v leto 2010, ko se je oblikovala gledališko-aktivistična skupina Transformator. Kulturno umetniško društvo Transformator je bilo ustanovljeno januarja 2012 iz potrebe po širjenju in nadgrajevanju gledališko-aktivističnega poslanstva, in sicer predvsem, a ne izključno v tehnikah gledališča zatiranih, za izvajanje katerih so se člani_ce gledališko-aktivistične skupine predhodno usposabljali_e (večinoma so opravili usposabljanje za trenerje ali trenerje trenerjev v tehnikah gledališča zatiranih).

Pomemben del programa KUD Transformator so gledališke produkcije, ki so bližje klasičnemu gledališču in pa predstave za otroke in družine. Pri tem zmeraj iščemo družbeno aktualne tematike, ki jih naslavljamo v predstavah Kje sem ostala, Evolucijski zdrs, Moje prav(lj)ice, Brutalci, Čudovita Goga, Mostovi, Vrvica, ki je rešila svet in mnoge druge. Predstava Kje sem ostala je imela že 28 ponovitev po različnih kulturnih domovih in domovih za starejše občane po Sloveniji. V letu 2017 pa je bila izbrana tudi v spremljevalni program Tedna slovenske drame.  Leta 2019 ustvarjena predstava Vrvica, ki je rešila svet, je bila na platformi Zlata paličica uvrščena v katalog kakovostnih uprizoritev za otroke in mladino.

Naši stalnici sta mednarodni Ne-festival gledališča zatiranih (od leta 2013), ki vsako leto odpira drugačno družbeno aktualno temo in gosti delavnice, predstave, preplet uličnega, klasičnega in gledališča zatiranih ter Transformatorjeva akademija gledališča zatiranih – TAGZ (od 2015), intenzivno izobraževanje oz. izpopolnjevanje v metodologijah aktivističnega in gledališkega dela.

Glavne dejavnosti in cilji KUD Transformator so združevanje družbeno odgovornih posameznikov in posameznic, ki ustvarjajo na področju uprizoritvene, glasbene in vizualne umetnosti, širjenje poznavanja in uporabe umetnosti s sodelovanjem in s tem vzpodbujanje ustvarjalnosti in ustvarjalno delovanje ter odzivanje na družbene realnosti. Zavzemamo se za trajnostni razvoj in kulturo dialoga in spodbujamo aktivno udeležbo zatiranih oseb in skupin, širimo zavedanje o družbeni odgovornosti in želimo čim širši krog ljudi opolnomočiti za njeno izražanje. Na socialnem in kulturno umetniškem področju sodelujemo z organizacijami in neformalnimi skupinami doma in po svetu.

MENTORJI NA DELAVNICAH NE-FESTIVALA 2020
Birgit Fritz (birgitfritz.net), rojena na avstrijskem koroškem, je avtorica knjige InExActArt – The Autopoietic Theatre of Augusto Boal: a Handbook of Theatre of the Oppressed Practice. (NeEksAktNa umetnost – avtopoetsko gledališče Augusta Boala: priročnik za prakticiranje gledališča zatiranih. Ima dolgoletne praktične izkušnje z gledališčem zatiranih, je dramska terapevtka, učiteljica metode feldenkrais, članica ISIRRI in soustanoviteljica organizacij TDU-Wien ter Forumtheatregroup SpielerAI. Na Univerzi na Dunaju uči predmet Gledališče kot raziskovanje, kot gostujoča mentorica pa je vodila tudi treninge v Sloveniji in Baskiji.

Jaša Jenull je diplomiran gledališki režiser, ki je leta 2008 iz alternativnega gledališča odkorakal na cesto in začel ustvarjati kar tam. S svojimi interaktivnimi  gledališkimi dogodki je kršil ustaljene norme in pravila že v več kot 40 državah sveta. V prostem času so-organizira kolesarske dogodke in državne vstaje.

Amanda Kladnik in Maja Žerovnik živita, ustvarjata in delata v majhni vasici Gornji Grad v Zgornje Savinjski dolini.  Sta zeliščarki in pripovedovalki zgodb ter skrbnici očarljivega zeliščnega vrta in zeliščarne v trškem jedru. Amanda je svoje strokovno znanje o tradicionalnem zeliščarstvu pridobila na TEH (Traditionelle Europaeische Heilkunde) Akademie v Avstriji. Maja pa se je na Norveškem udeležila izobraževanja o gozdni terapiji/kopeli pod okriljem ANFT (Association of Nature and Forest Therapy) iz Kalifornije, ZDA.

Foto: Erik Školiber


Nazaj