V petek, 15. junija, se na številnih prizoriščih v prestolnici pričenja Festival Parada ponosa 2018, ki se bo s tradicionalno parado po ljubljanskih ulicah zaključil v soboto, 23. junija. Mesec parade ponosa, junij, LGBTIQ+ skupnost obleležuje z dogodki po celi Sloveniji. Središčni fokus bo tokrat na vseh, ki se soočajo z intersekcionalno diskriminacijo.

Festival nadaljuje tradicijo angažiranja glede pomembnih družbeno-kritičnih vprašanj in letos nosi politično sporočilo z naslovom Neizogibno prepletene_i. Tako bo dogajanje omogočilo trenutek vidnosti in slišanosti marginaliziranih in zatiranih, mnogokrat nevidnih realnosti življenj tistih, ki se soočajo z intersekcionalno diskriminacijo in posledicami nenaslavljanja le te. Intersekcionalnost kot osrednja tema letošnje Parade ponosa sporoča, da obstajajo mnoge_i, ki so s svojimi identitetami in vlogami na presečiščih med spoli, socialnim statusom in revščino, etnično in »rasno« pripadnostjo, diagnozami v dušenem in telesnem zdravju, brezdomstvom, in številnimi drugimi okoliščinami. Njihova večplastna diskriminacija pa ostaja dejanje, ki ogroža, omejuje in onemogoča njihovo dostojno, človeka vredno življenje.

Kot je pojasnila Nina Perger, avtorica letošnjega političnega sporočila, fokus letošnje Parade ponosa v ospredje postavlja to, kar je sicer pogosto ostajalo v ozadju, torej solidarnost, ki ne more biti zgolj samoumevna predpostavka formiranja in delovanja družbenih gibanj, temveč nekaj, kar se kontinuirano gradi in kar obstane, ko prepoznavamo kompleksnosti in prepletenosti naših družbenih pozicij.

Parada ponosa 2018 bo ponovno jasno izpostavila, da je spoštovanje človekovih pravic nujno, te pripadajo vsakomur že zgolj zato, ker je človek. Simona Muršec, predsednica Društva Parada ponosa in programska vodja Festivala je povedala, da Parada ponosa nadaljuje svojo držo družbeno-kritičnega in politično angažiranega festivala, a hkrati krepi svojo pozicijo producenta kulturno-umetniških vsebin. V času festivala bodo potekle številne delavnice in javni dogodki, namenjene širši javnosti, različnim organizacijam in javnim institucijam, festival pa gosti številne mednarodno priznane umetnike_ce kot so kanadska glasbenica in performerka Peaches, ekvadorska fotografinja in aktivistka Paola Paredes, portugalska kvir aktivistka in seksologinja Carmo Gê Pereira, vizualna_i umetnica_k Rudy Loewe in švedska umetnica in producentka Tami T.

Spregovorila je tudi Julianna Brandt, panseksualna kvir oseba, ki živi s cerebralno paralizo in skozi osebno izkušnjo doživlja intersekcionalno diskriminacijo. Po njenih besedah je intersekcionalnost ves čas prisotna v življenju ljudi, sama pa je imela to srečo, da je med predavanjem o spolnih študijah na univerzi tudi podrobneje spoznala intersekcionalnost. Tako je dobila besedišče, da lahko svoje okoliščine tudi zavestno opiše z besedami, saj po njenem mnenju večino časa ne vidimo zatiranja in diskriminacije, s katero se srečujemo.

“Imam občutek, da sem zmeraj malo izven. Nekje vmes med tem, da nisem dovolj, da sem nekaj manj, saj so neinvalidnost, heteroseksualnot in druge večinske osebne okoliščine tako zelo normalizirane. In ravno to je osrednje sporočilo letošnje Parade ponosa,” je zaključila Brandt.

Celoten program letošnje Parade ponosa najdete tukaj.