Ljubljana, 3. septembra 2015 – Od sredine maja potekajo v ljubljanski Drami vaje za koprodukcijo SNG Drama Ljubljana in Festivala Ljubljana: za Goethejevega Fausta v režiji Tomaža Pandurja.  Premiera v okviru 63. Ljubljana Festivala bo 21. septembra ob 20.00 v Poletnem gledališču Križanke, ponovitvi bosta 22. in 23. septembra. Premiera na velikem odru ljubljanske Drame bo sledila po gostovanju Fausta v Mehiki, in sicer 30. oktobra ob 20.00, ponovitve bodo na sporedu celotno sezono.

V veliki koprodukciji Drame in Festivala Ljubljana se režiser Tomaž Pandur ponovno sooča z enim največjih evropskih mitov. Čeprav Faustova zgodba temelji na srednjeveški legendi o človeku, ki je prodal dušo hudiču, pravzaprav govori o občutkih odtujenosti sodobnega človeka in o njegovi potrebi po razumevanju sebe in sveta v širšem kontekstu univerzuma. Pandur z alkemičnim procesom preobraža Faustovo legendo v intelektualno in emocionalno atmosfero našega časa in konstruira svojo lastno poezijo in resnico. Ob večnem boju proti vseprisotnemu zlu poudari neskončno hrepenenje po vsem, kar nam je nedostopno ali nedosegljivo: po družini, ljubezni, mladosti, lepoti. Vstop v območje magije, v pokrajine kozmičnih sfer Faustu za trenutek omogoči doživetje in dopolnitev, ljubezen, oblast in moč, a s krvjo podpisana pogodba z Mefistom – ali s samim seboj – ga na koncu vrne v njegovo samoto in minljivost življenja.

Kot Faust v uprizoritvi nastopa Igor Samobor, Branko Šturbej kot Mefisto, Barbara Cerar kot Gospa Mefisto, Polona Juh kot Margareta, Branko Jordan kot Valentin, Uroš Fürst kot Vodja kabineta ter Robert Korošec, Filip Samobor, Žan Perko in Matic Lukšič kot Člani kabineta. Dramaturginja in avtorica priredbe po prevodu Boža Voduška in Erike Vouk je Livija Pandur, scenograf Sven Jonke (NUMEN), kostumograf Felype de Lima, lektorica Tatjana Stanič, oblikovalec videa Dorijan Kolundžija, skladatelja Primož Hladnik in Boris Benko (SILENCE), oblikovalec svetlobe Tomaž Pandur.

Ljubljanski Faust je za režiserja uprizoritve Tomaža Pandurja predvsem gledališka miselna enačba, stopnje Faustovega življenja in njegovo soočenje z Mefistom pa razume kot poemo o  fenomenologiji človeške vrste. Sen o hieroglifu absolutne resnice – ki  tudi neskončnost naredi dosegljivo: »Goethejevo mojstrovino Faust, dramsko pesnitev o človeku, ki je podpisal pogodbo s hudičem, imenujemo tudi 'božanska tragedija', saj se ukvarja z mikro- in makrokozmosom, z osebnim in javnim, z védenjem in spoznanjem, z neustavljivo potrebo in nenehnim stremljenjem posameznika k večjemu in boljšemu, ne ozirajoč se na ceno teh strasti. Zgodba o Faustu se je skozi stoletja razvila v arhetipski mit človekovih stremljenj in dilem, ki poskuša razvozlati in razumeti posameznika v njegovem nenehnem boju z dobrim in zlim. V naši priredbi in uprizoritvi Fausta zlo nastopa v množini; hudič ni več sam, prihaja s svojo družino in pomočniki, da bi še laže zapeljal in izvedel svoj znameniti mrtvaški ples. Spremljamo človeka, razpetega med nebom in zemljo, ki poskuša najti resnico in smisel svojega bivanja. In to je bistvo gledališča – da spregovori in postavlja vprašanja o najbistvenejših zadevah človeškega obstoja. Goethe namreč meni, da boj med dobrim in zlim poganja človeštvo in mu daje neomajno vero v njegovo prihodnost,« pravi Tomaž Pandur.

»Prva velika koprodukcija med Dramo in Festivalom Ljubljana bo prinesla na oba odra enega temeljnih mitov sodobne zahodne civilizacije. Zgodbo o 'sleherniku' z imenom Faust. Večno stremljenje po spoznanju bistva, večni boj med dobrim in zlim, hrepenenj po nedosegljivem so osnovna gibala vsakega človeka. Privlačna možnost, da za hip spoznaš vse razsežnosti bivanja, ki se ponujajo s podpisom pogodbe s hudičem v takšni ali drugačni obliki, je nadvse vznemirljiva, danes pa so te 'priložnosti' tako rekoč prisotne že skoraj na vsakem koraku naših življenj. To potrjuje, da je Goethejev Faust neusahljiv vir inspiracij že stoletja. V novi gledališki sezoni ima posebno mesto, saj s Shakespearovim Macbethom uokvirja rdečo nit sezonskega niza uprizoritev 'karikatur', ki beležijo trenutek in stanje današnje družbe, ob tem pa ne poenostavljajo, temveč ostrijo, poglabljajo naše misli ter včasih na presenetljiv, drugič šokanten, vedno pa tudi na humoren način odpirajo polje razmisleka in debate,« poudarja ravnatelj SNG Drama Ljubljana Igor Samobor.

»Festival Ljubljana  nadaljuje dolgoletno tradicijo sodelovanja s Tomažem Pandurjem, ki se je pričela leta 2002 po njegovem izgonu iz Maribora. Tomaž Pandur je naš najboljši mednarodno priznani režiser, s katerim smo ustvarili precej odmevnih predstav. Tako bo tudi tokrat,« je prepričan Darko Brlek, direktor  in umetniški vodja Festivala Ljubljana ter predsednik Evropskega združenja festivalov EFA.

Pri Faustu sodelujejo tudi: oblikovalka maske Julija Gongina, asistent režiserja Jaša Koceli, asistent scenografa Iztok Vadnjal, asistent kostumografa Andrej Vrhovnik in študijsko tudi asistent režiserja Jan Krmelj.

- Premiera in ponovitvi v Križankah: v ponedeljek, 21. septembra, ob 20.00 ter v torek, 22. septembra, in v sredo, 23. septembra, ob 20.00.
- Predpremiera in premiera v SNG Drama Ljubljana: predpremiera v četrtek, 29. oktobra, ob 19.30 in premiera v petek, 30. oktobra, ob 20.00. Ponovitve novembra in v nadaljevanju sezone.

Vabilo na okroglo mizo o Faustovi zgodbi
Septembrska izložba SNG Drama Ljubljana v Knjigarni Konzorcij je posvečena veliki klasični dramski pesnitvi Johanna Wolfganga Goetheja Faust. Drama in Knjigarna Konzorcij tako v torek, 8. septembra, ob 17.00 v prvem nadstropju knjigarne pripravljata okroglo mizo o Faustovi zgodbi, na kateri se bodo o omenjeni temi pogovarjali ravnatelj Drame Igor Samobor, tudi igralec v vlogi Fausta, Branko Šturbej, igralec v vlogi Mefista, Livija Pandur, avtorica priredbe in dramaturginja uprizoritve Faust, dr. Irena Samide, profesorica na oddelku za germanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, in bibliotekarka dr. Seta Knop, ki je v svojem doktoratu raziskovala razvoj faustovskega motiva. Vstop je brezplačen. Potrditve udeležbe na naslovu: info@drama.si.

www.drama.si / www.ljubljanafestival.si

Foto: Aljoša Rebolj // Oblikovanje: Danijela Grgić


Nazaj