Po številnih državah sveta potekajo v mesecu novembru aktivnosti ozaveščanja o raku pljuč. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije in njegova Sekcija za raka pljuč v sodelovanju z drugimi društvi tradicionalno obeležuje ta mesec pod geslom »Ne zasenči svoje usode!«, da bi tudi v Sloveniji opozorili na to nevarno bolezen.
Rak pljuč nastane zaradi nenadzorovane rasti rakavih celic v dihalih. Najpogosteje se začne v tkivu pljuč. Poznamo dve glavni vrsti pljučnega raka: drobnocelični in nedrobnocelični rak, ki imata različen potek. V zadnjih letih pa so odkritja na področju biologije raka pljuč vodila v razpoznavo posameznih podtipov nedrobnoceličnega raka pljuč s povsem svojo prognozo in načinom zdravljenja. Rak pljuč danes ni več ena bolezen in razlikovanje med različnimi vrstami raka pljuč je pomembno pri odločitvi o načinu zdravljenja.
Rak pljuč je ena izmed najpogostejših vrst raka. V Sloveniji je po pogostnosti zbolevanja rak pljuč na 4. mestu med vsemi raki. Vsako leto na novo zboli okrog 1200 ljudi, med njimi je tretjina žensk. In prav pri ženskah je rak pljuč v porastu. Je glavni krivec za smrt pri vseh bolnikih z rakom. Do nedavna so bile možnosti zdravljenja raka pljuč močno omejene in petletna preživetja bolnikov obolelih v začetku tega stoletja znašajo samo okoli 12 %. Opazen pa je porast preživetij za obolele po letu 2005.
Dejavniki tveganja
Glavni poznani dejavnik tveganja za nastanek raka pljuč je kajenje. Kar 80 % pljučnih rakov nastane zaradi kajenja. Cigaretni dim vsebuje 4000 strupenih snovi, od katerih je veliko takih, ki povzročajo raka. Lahke cigarete z manjšo vsebnostjo nikotina niso nič manj nevarne, saj cigaretni dim globlje vdihavamo, zato se več raka pojavlja na obrobnih delih pljuč.
Drugi dejavnik tveganja je izpostavljenost škodljivim snovem, kot sta radon in azbest. Ponavadi je čas od izpostavljenosti do pojava bolezni dolg, saj ljudje zbolijo tudi po 20 do 40 letih po izpostavljenosti. Pomembna sta tudi vrsta dela in bivanje v onesnaženem okolju npr. delo v kovinski industriji, gradbeništvu ali kemični industriji. Zlasti nevarna je kombinacija kajenja in izpostavljenosti azbestu ali radonu. Pljučni rak pa ni vedno posledica kajenja, za to boleznijo, zlasti za žlezno obliko nedrobnoceličnega raka lahko zbolijo tudi nekadilci.
Stop kajenju in skrb za zdravo okolje bi lahko bistveno zmanjšalo breme te bolezni po svetu in pri nas! V Sloveniji še vedno kadi veliko preveč ljudi; zaskrbljajoč je porast kadilstva pri mladih ženskah.
Diagnostika
Raki pljuč so zelo agresivni, hitro rastejo in jih je težko odkriti v zgodnjem stadiju bolezni. V začetnem stadiju običajno ne povzročajo težav in tako je pri večini, okoli dveh tretjinah bolnikov, bolezen odkrita v napredovalem stadiju bolezni. Najpogostejši znaki raka pljuč so: kašelj, spremembe karakterja kroničnega kašlja (kadilci), bolečine v prsnem košu, utrujenost, hujšanje in neredko obilen, občasno krvavo obarvan izmeček.
Na raka pljuč je treba ob teh težavah, zlasti pri kadilcih, pomisliti in hitro izpeljati preiskave, ki raka potrdijo ali ovržejo. Čas med prvimi težavami in postavitvijo diagnoze je pri pljučnem raku predolg, predvsem se izgubi preveč časa do prvega obiska zdravnika oziroma napotitve bolnika na specializirane ustanove, kjer pa diagnostika praviloma steče zelo hitro.
Kakšni so rezultati zdravljenja in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
V primerih, ko pljučnega raka odkrijemo v omejeni, operabilni obliki in bolnike napotimo na ustrezno zdravljenje, imajo ti bolniki okrog 60 % možnosti za dolgotrajno preživetje. Možnosti učinkovitega zdravljenja napredovalega raka pljuč, zlasti nedrobnoceličnega raka so se v zadnjih letih z uvedbo tarčnih zdravil bistveno izboljšale. Pri bolnikih z razpoznano tarčo v tumorju, kot so EGFR ali ALK spremembe, je danes mogoče s tarčnimi zdravili doseči večletne zazdravitve bolezni. Bolniki
se vrnejo na delo in kakovostno živijo tudi s to težko boleznijo. Z razpoznavo novih tarč in uvedbo novih bioloških zdravil, kot je imunoterapija, se bodo možnosti zdravljenja raka pljuč v naslednjih letih bistveno izboljšale. Za uvajanje in učinkovito izvedbo teh zahtevnih načinov zdravljenja je potrebna oskrba bolnikov v visoko specializiranih centrih, ki nudijo celostno oskrbo bolniku z rakom pljuč.
Pomembno je zavedanje in delovanje v smislu zagotavljanja novih načinov zdravljenja, rehabilitacije in celostne psihosocialne oskrbe bolnikov z rakom pljuč. Ob tem pa je pri raku pljuč še vedno velikega pomena zgodnja paliativna oskrba bolnikov.
5 pravil za učinkovito obvladovanje raka pljuč danes:
- Stop kajenju
- Hitra in strokovno ustrezna zgodnja diagnostika
- Dostop vseh obolelih do novih sodobnih načinov diagnostike in zdravljenja
- Celostna psihosocialna rehabilitacija obolelih
- Zgodnja paliativna oskrba
