16. junij 2020 - Daljši dnevi v letu so tu, počitnice se bližajo in sonce vabi na prosto. Po epidemiji koronavirusa bo oddih v bližnjih ali bolj oddaljenih krajih odlična priložnost za novo energijo. V toplih mesecih pa se poveča tudi nevarnost vbodov in pikov žuželk. »Piki večine žuželk so si na videz podobni in niso posebej nevarni, le neprijetni. Izzovejo blago alergijsko reakcijo, ker s pikom pod kožo človeka vbrizgajo slino ali strup, to pa povzroči manjšo srbečo oteklino, ki lahko traja nekaj ur ali dni,« je pojasnila mag. Darja Potočnik Benčič (naslovna fotografija), mag. farm., spec. iz Lekarniške zbornice Slovenije.

Piki različnih žuželk pri večini ljudi povzročijo rdečino in bolečo oteklino, ki na mestu pika ostane nekaj dni. Alergična reakcija a pike žuželk je pri večini ljudi neprijetna, ni pa nevarna. »Kadar je reakcija na pik močneje izražena, vzamemo sistemski antihistaminik v obliki tablet, ki je v lekarni na voljo tudi brez recepta in gel ali mazilo, ki ga nanesemo na mesto pika, da lokalno blaži alergično reakcijo. V primeru, da po piku okončine postajajo hladne, pomodrijo ustnice ali celo uhlji in se pojavi dihalna stiska, je obisk zdravnika nujen. Alergikom, ki na pike žuželk reagirajo na prej omenjen način svetujemo, da imajo ves čas potovanja pri sebi komplet za samopomoč pri pikih,« je poudarila mag. Darja Potočnik Benčič. Zdravniško pomoč je potrebno poiskati tudi, če piči več žuželk hkrati, če se na mestu pika pojavijo mehurji ali obsežnejše vnetje, težave z dihanje, vročina, huda bolečina in oteklina, ki se širi.

Komarji pikajo, ker potrebujejo beljakovine iz krvi za nastajanje svojih jajčec. Ko komar piči, s cevastim ustnim delom prebode kožo in zaužije kri. Pičena oseba ne izgubi omembe vredne količine krvi, vendar pa komarjeva slina razdraži kožo. To povzroči neprijeten občutek in človeka sili, da se praska. »Mesto pika razkužimo, saj s tem zmanjšamo nevarnost morebitne okužbe. Zelo pomembno je tudi, da se ne praskamo, čeprav zelo srbi. S praskanjem lahko v svoje telo vnesemo bakterije, zaradi česar lahko pride do okužb. Če mesto vboda oteče, si pomagamo s hladnimi obkladki. Srbenje in alergijsko reakcijo zmanjšamo, če uporabimo pripravke, ki vsebujejo antihistaminik, aloe vero, izvleček kamilice, eterično olje čajevca in gele s hladilnim učinkom,« predlaga specialistka klinične farmacije.

Pri piku čebele čim prej odstranimo želo, da se strup ne sprosti v celoti. Paziti moramo, da ne prebodemo vrečice s strupom, ki je povezana z želom. Mesto vboda speremo z večjo količino vode. Prizadeto mesto moramo hladiti, saj s tem zmanjšamo vnetno reakcijo in upočasnimo prodiranje strupa v krvni obtok. Mesto vboda namažemo z lokalnim antihistaminikom in antiseptično kremo, da ublažimo vnetje in srbenje. Če gre za osebo z znano alergijo na pik čebele, je potrebno nemudoma poklicati zdravniško pomoč in takoj uporabiti  injekcijo ali zdravila v obliki tablet. Pik ose je podoben piku čebele. Mesto pika postane rdeče in oteklo, občutimo bolečino in pekoč občutek, pozneje pa nastopi srbečica. Mogoča je celo krvavitev na koži. Osa lahko piči tudi večkrat v enem samem napadu, saj želo ne ostane v žrtvi, kot pri čebeli. Na oteklino položimo hladen obkladek, vnetje pa pomirimo z antihistaminsko kremo. »Če nas piči sršen, prizadeto območje močno oteče in pordi, lahko nastanejo tudi mehurji. Bolečina je po navadi večja kot pri piku ose. Prizadeti del začnemo čim prej hladiti, saj s tem zmanjšamo vnetno reakcijo ter upočasnimo prodiranje strupa v krvni obtok. Kadar nas obletavajo žuželke, ne mahamo z rokami okoli sebe, saj pičijo predvsem, kadar se čutijo ogrožene. Ostanemo mirni in odletele bodo same,« strne mag. Darja Potočnik Benčič. Tveganje za pike žuželk lahko zmanjšamo tudi tako, da ne hodimo bosi po travi, se ne sončimo potni ali namazani z oljem in da v naravi nosimo majico z dolgimi rokavi.

V Sloveniji imamo 341 lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.