OBLIKOVALSKI PRESEŽKI 2020

Društvo oblikovalcev Slovenije tokrat trinajstič podeljuje priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, ki so jih prispevali slovenski oblikovalci v letošnjem letu.

Od Društva oblikovalcev Slovenije imenovana strokovna žirija med prispelimi deli izbere delo avtorja ali skupine avtorjev, ki predstavlja ustvarjalni oblikovalski presežek in tako prispevek k razvoju in dvigu vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja, za katerega in v katerem izdelek deluje. To je eden izmed korakov, da bo oblikovalska stroka dobila mesto, ki ga mora imeti, če naj sooblikuje gospodarstvo, ki je zmožno konkurence na globalnem trgu.

Področja vrednotenja segajo od grafičnega, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij in oblikovanja notranje in zunanje opreme, prostorsko oblikovanje, scenskih postavitev in multimedijskih celostnih rešitev. Izmed prijavljenih del je v letošnjem letu žirija »Oblikovalskega presežka« Društva oblikovalcev Slovenije v sestavi: Jurij Dobrila, Danijela Grgić, Julijan Krapež, Martina Obid, in Peter Jamšek (predsednik žirije), izbrala in podelila priznanja:

7 PRIZNANJ OBLIKOVALSKI DOSEŽKI:
Nataša Grandovec – Continuum vitae
Robert Klun – C19 Chair.ity
Gašper Demšar – M Hotel lobby
Nataša Šušteršič Plotajs – Koronadnevnik
Ljubica Čehovin – J. Plečnik - Wien, Praha, Ljubljana
Društvo Pekinpah – Ali ima prihodnost ponovitev

3 PRIZNANJA OBLIKOVALSKI PRESEŽKI:
Ernest Bevc, Roman Pirnar – Theatrica
Valentina Kolander – Politically Incorrect
Irena Gubanc in Teja Jalovec – Trilogija Brodoloma

PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO: Oskar Kogoj

PRIZNANJE ČASTNI ČLAN: Matej Feguš

4 PRIZNANJA DALJNOGLED: Društvo oblikovalcev Slovenije je z namenom podpore mladim oblikovalcem letos drugič zapored izpeljala projekt imenovan »Daljnogled«. To je priznanje, za katero se lahko potegujejo oblikovalci do 30. leta starosti. Priznanje zanje je zastavljeno nekoliko drugače kot za projekt Oblikovalski presežki: priznanje za predstavljen projekt namreč predstavlja mesto za postavitev svojih del na razstavnem prostoru v Cankarjevem domu v naslednjem letu.

Izmed prijavljenih del je v letošnjem letu žirija izbrala in podelila priznanja Daljnogled, ki so jih prejeli:
Nina Auberšek – Veliki Gatsby
Maja Vranjek – RoShade
Lan Krebs – Svetilo Ginko
Rob Svenšek – Gert Display

OBLIKOVALSKI DOSEŽKI:

NATAŠA GRANDOVEC: Kolekcija brošk CONTINUUM VITAE
je oblikovalkino intimno raziskovanje in pripovedovanje o življenju. Kovinske trakove, srebrne in iz titana, sestavlja, prepleta in povezuje s številnimi kovicami v vedno nove oblike, zaporedja in spirale. Kolekcija pripoveduje o neskončnem gibanju, krhkosti življenja in ponovnih začetkih.

ROBERT KLUN: IKONA NOVE REALNOSTI - C19 CHAIR.ity
Avtor Robert Klun je stol C19 CHAIR.ity izvirno in duhovito oblikoval kot svojevrsten ustvarjalni odgovor na današnjo tesnobno realnost – pandemijo novega korona virusa. Paradoks našega časa je upodobil kot svetlo, celo zabavno točko vsakega ambienta in s tem pozitivno posegel v posameznikovo doživljanje omejenega zaprtega prostora. Kot trajni izdelek je hkrati pomnik in neločljivo znamenje današnjega časa ter za prihodnost nosilec številnih zgodb o današnjih doživetjih. Stol C19 CHAIR.ity se posebej odlikuje s humanim dizajnom, uporabljenimi kakovostnimi materiali ter z izredno dognano in natančno izdelavo.

GAŠPER DEMŠAR: M HOTEL LOBBY
Ambient deluje sveže, lahkotno, izčiščeno in elegantno. Sam po sebi zadržano in hkrati izjemno prepričljivo. Obiskovalec se znajde v prostoru, ki vsestransko sodobno »deluje«, obenem pa se že z navzočnostjo le enega gosta spremeni in tako odgovarja na fluidne okoliščine sodobne stvarnosti. Pritegnejo igra in preplet oglatih ter zaokroženih geometrijskih form in pogumni barvni kontrasti. S posebno vlogo v prostoru izstopa informacijski pult s pritajeno, hkrati pa dominantno dramatično geometrijsko kompozicijo poševnin v črno-belem kontrastu. Indirektni linijski svetlobni efekti izpostavljajo kompozicijo vertikal in horizontal ter ritmiko svetlobnih odsevov in senc. Kubusne oblike omehčajo mehke forme foteljev, ki s svojo srčno rdečo barvo ustvarjajo harmonični kontrast. Pogumen, igriv, obenem pa tudi seriozen ambient, vse v ravno pravem razmerju. Izziv prostora in izziv časa postajata v tej rešitvi enovita projektantska poteza, pričevalca trenutka in hkrati izzivalca naslednjega.

NATAŠA ŠUŠTERŠIČ PLOTAJS: KORONADNEVNIK
»Koronadnevnik je nastajal v spomladanski ustavitvi delovanja zaradi covida 19, ko se je življenje nenadoma in popolnoma spremenilo ter od nas zahtevalo, da na novo razmislimo gradnike in prioritete našega vsakdanjika,« zapiše avtorica v obrazložitvi dela. Prav vsi razumemo ta stavek, saj ni samo naključna misel, temveč je zakodiran v naši zavesti za vekomaj. Leto, ki se bo kmalu izteklo, je zaznamovano in nekoč, ko se ga bomo spominjali ali se ozirali nanj, nam bodo takšni Koronadnevniki še kako pomagali k boljšemu razumevanju nove realnosti, ki smo jo podoživljali. In če umetnik zrcali zunanji svet in ga skozi prizmo osebnega doživljanja zlije v novo stvaritev, so ilustracije Nataše Šušteršič Plotajs čisti eliksir življenja, mazilo in obliž ter dokaz, da umetnost in ustvarjanje vedno najdeta izhod, tudi iz tako brezizhodnih razmer, kot smo jim še vedno priče. Je opomin, da je skrb za takšno umetnost prednostna naloga družbe, ki želi ohraniti spomin in kodirati prihodnje vedenje, če želi (pre)živeti izkušnje in izzive, ki jih bo nemara v prihodnosti še več. Plakati Kdo me v resnici stiska za vrat?, Nekaj je v zraku, Metamorphosis izhajajo iz ilustracij, nastalih iz dnevnika, ter povzemajo komentarje in razmišljanja, ki so se izluščili ob posamičnih stopnjah sprejemanja nove stvarnosti. Avtoričino delo Koronadnevnik je platno vsakdanjega življenja, ki vam vbrizga drugačno cepivo, ampak zato nič manj esencialno za preživetje. Nariše vam nasmeh na ustnice, zjasni obraz in vas opremi za lažje spopadanje s težavami. Saj to je tudi namen dnevnika! Hrani spomin in opominja na vse minulo, ki se v tem primeru zlije v eksplozijo barv, vtisov, spominov in besed. Delo izjemne izvirnosti, ubranosti in življenjskosti!

LJUBICA ČEHOVIN: KOLEKCIJA UPORABNIH DARIL IN SPOMINKOV J. PLEČNIK – WIEN, PRAHA, LJUBLJANA
Kolekcija J. Plečnik – Wien, Praha, Ljubljana pomeni izjemen oblikovalski prispevek oblikovanja uporabnih predmetov, daril in spominkov. Konceptualno in vsebinsko izhaja in nadgrajuje predhodno zbirko »Zajtrk s Plečnikom«, kar daje avtoričinemu oblikovanju še posebno vrednost ustvarjalne kontinuitete. Predmeti predstavljene kolekcije so dosežek daljšega in poglobljenega raziskovanja novih oblikovalskih pristopov pri kreiranju daril in spominkov, ki uporabnike svojstveno rahločutno opozarjajo in izzovejo k razmišljanju o naši specifični kulturni dediščini. Z uporabljenimi skrbno izbranimi materiali, selekcioniranimi grafičnimi podobami in igrivimi barvami  oblikovalka po svoje osebno izkazuje poklon J. Plečniku kot velikemu umetniku in njegovi ustvarjalni veličini.

ZAVOD PEKINPAH: Razstava »ALI IMA PRIHODNOST PONOVITEV« v galeriji Kresija
predstavlja izjemno potezo v času in okoliščinah skoraj popolnega zanemarjanja dokumentarnega dogajanja v povezavi z aktualnim ali nedavnim. Gre za avtorski projekt, ki naj bi po svoji naravi muzejski stroki in v tej zanesljivo s širšim strokovnim razmislekom postal del v strokovno raziskovalnem nizu. V smislu enkratnega dejanja ga DOS razume predvsem kot pobudo in pogled avtorjev, hkrati pa zagotovo kot osnovo za precej širši dokumentarni pogled nekoč v prihodnosti. Natanko ta komponenta se izrazito zrcali v naslovu razstave, ki kaže na zavedanje vrzeli in nujnosti bolj poglobljenih raziskav v prihodnje. Vsekakor gre za povsem avtorsko in vsestransko neoporečno stvaritev, ki si predvsem v duhu aktivne pobude ali celo izziva javnim institucijam nedvomno zasluži prepoznavo stanovske organizacije slovenskih oblikovalcev.

OBLIKOVALSKI PRESEŽKI:

ERNEST BEVC in ROMAN PIRNAR: Vhodna vrata THEATRICA
izdelek podjetja Pirnar, predstavljajo svojevrstno pogumno potezo, ki bo najverjetneje šele čez nekaj let doživela tržni razcvet. Zaenkrat se zdi, da je mogoče skoraj govoriti o utopični ideji. Morda res, a biti v koraku s časom vedno bolj pomeni, biti korak naprej. Drsno odpiranje vrat res ni nikakršna novost in zanjo se ne zmeni nihče več, saj gre za vsakdanjost v številnih javnih okoliščinah. Zunaj teh so potrebe in zahteve zelo drugačne. Vrata morajo vsestransko ločevati zunanji in notranji prostor, zagotavljati več kot le osnovne toplotne standarde, zasebnost in tudi varnost. Zahtev je seveda še več. Podjetje Pirnar se v svoji viziji prihodnosti loteva drzno in zato zmore že danes trgu ponuditi izdelek, ki bo morda čez desetletja povsem običajen. Vrata Theatrica so ena njegovih takšnih potez. Ta, poleg temeljnih zahtev za sorodne izdelke, svojo dominantno vlogo izkazujejo s prepoznavo oseb in torej dovoljujejo vstop le pravim izbrancem. Hkrati pri Pirnarju nadaljujejo svojo poslovno filozofijo serijskih individualiziranih izdelkov in ponujajo več standardnih verzij videza, možnost povsem individualiziranih površin in videza vratnega krila ter skorajda popolno dimenzijsko prilagodljivost posameznemu kupcu. 

IRENA GUBANC in TEJA JALOVEC: TRILOGIJA BRODOLOMA
»Še najbolj spominja na trenutek, ko se dan nagiba v temo,« zapiše mladi begunec v pretresljivi izpovedi. Mar vse trenutno dogajanje ne spominja na dan, ki se spreminja v temo? Bo ta svet sploh zagledal luč dneva? Knjiga proze Trilogija brodoloma avtoric Irene Gubanc in Teje Jalovec je presegla ta čas in naredila razpoko v naši zavesti, tistem njenem delu, ki vztrajno poskuša uiti morju slabih novic. Je to res izhod? Negacija ali vedenje, da če nečesa ni v naši neposredni bližini, potem ne obstaja? Ali bomo res dovolili, da se njihove zgodbe potopijo kot papirnate ladjice?

Herman Potter v knjigi Kaj je oblikovalec zapiše, da je »dobro oblikovanje za oblikovalca velikodušen in trden odgovor na celoten kontekst oblikovalskih priložnosti, kakovost dosežka pa je v tesnem in iskrenem ujemanju med obliko in pomenom«. Odziv obeh avtoric na pomenljivo vsebino, skupna sinergija in spoštovanje konteksta podane zgodbe v prozi kažejo na izjemno zrelost, in kar je še bolj pomembno, avtorici ob nastajanju dela zgladita robove lastnega ega in izraznosti v želji po njuni skupnosti in izčiščenosti nastale oblike. Ki je tako preprosta kot vdih in izdih ali dan in noč. Strani knjige si sledijo v dinamiki, ki jo narekujeta samo življenje in njegova krhkost. Samo izurjeno oko lahko ob natančnejšem pogledu odkrije minimalne posege v zasnovo strani, ki ne obremenjujejo bistva celote. Knjiga, v kateri je MANJ pravzaprav največ, kar je potrebno. Brati jo in gledati je kot meditacija in ne kot pozaba ali negacija, ki nas opominja, da se tudi Evropa kaj kmalu lahko potopi.

VALENTINA KOLANDER: Kolekcija oblačil »Politically incorrect« in UKROJENE MISLI ali Back to future!
Modna oblikovalka Valentina Kolander je svoje kritične misli do družbe in mode vtisnila v svojo unikatno kolekcijo, ki jo je poimenovala »Politically incorrect«. S svojo izvirnostjo, eksplozivnostjo in uporniškim duhom v besedah, ki jih ponavlja in tako z njimi ustvarja nove, nikoli videne vzorce blaga, ki skorajda spominjajo na domišljijske ali sanjske tkanine v kostumografijah ali na filmskem platnu, je dokazala, da je umetnost, prelita iz osebnega, domišljijskega, instinktivnega ter začinjena z zvrhano mero družbene kritike, edini pravi odgovor. Ali tudi vprašanje.

Če bi sanjali o modi za NAŠ krasnejši novi svet, dodali ščepec Thierryja Muglerja in vse skupaj zalili s Tarkovskim, bi tam na presečišču ali onkraj teh sanj uzrli žensko silhueto, ki bi iz meglic odločno stopala proti vam in bi nosila plašč Valentine Kolander. Stopamo v prihodnost, tako da razumemo sedanjost in se poslovimo od preteklosti, ki nam je v breme. Ali drugače, vračamo se iz prihodnosti, v kateri je mogoče popraviti napake, storjene v preteklosti, torej zdaj. Za ta časovni premik in pomembno misijo si bodo ženske morale odeti drugačna oblačila, ki ne bodo več samo dekoracija, temveč nuja, ter bodo odraz vas samih, vašega DNK, in ne modnih zapovedi, ki že desetletja krojijo možgane mladih deklet in žensk po vsem svetu. »Politično nekorektno« bo osebno korektno in bo edina, ultimativna (NE)modna zapoved ta, da sledite svoji (za)vesti, svojim potrebam in instinktu. ZELO ZA +

PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO: OSKAR KOGOJ
Oskar Kogoj je nedvomno eno najbolj prepoznanih in javno priznanih imen slovenskega oblikovanja. Njegovo delo je vidno vse od sredine šestdesetih let, ko je kot mlad oblikovalec sprejel globalne izzive novih materialov in z velikimi koraki vstopil na poklicni oder. Sprva sicer kot avtor naših sosedov Italijanov, a takoj zatem povsem naš in v enem najprodornejših pohištvenih podjetij tedanje države, Mebla iz Nove Gorice in obenem partner tudi drugih. Njegov začetek opredeljuje predvsem misel na otroke, ki ga je že uvodoma kot prvega predstavnika našega okolja privedla v reprezentativno zbirko Moma NY. S svojimi počivalniki se je v našem prostoru izkazal kot drzen pripadnik globalne oblikovalske avantgarde, ki je razumela pomen novih materialov in družbene spremembe, ki so jih ti prinašali. Desetletja pozneje pa se Oskar spet znajde v sožitju z naravo, oblikovanje mu naenkrat predstavlja globljo človeško, celo mistično misel in v tej se spet prepozna kot vizionar, ki svoje intimne svetove posreduje širšemu okolju. Srčno pričakujemo vnovično metamorfozo Oskarjeve ustvarjalnosti in jo danes, kljub njegovi relativni mladosti za življenjsko nagrado, nagrajujemo za dosedanji ustvarjalni opus, ki je tako bogat in pomenljiv, da ga Društvo oblikovalcev Slovenije z vsem spoštovanjem nikakor ne more spregledati.

PRIZNANJE ČASTNI ČALAN: MATEJ FEGUŠ
Matej Feguš je v našem okolju neločljiv od blagovne znamke DONAR. Kot mlad študent je začel delati pri njih, pozneje podjetje odkupil in ga popeljal do prestola, na katerem je zdaj. Gre za sedežno pohištvo, nekoč deklarirano kot sodobna pisarniška oprema, a tedaj še povsem brez lastnih prepoznavnih potez. Ta okoliščina Mateju Fegušu nikakor ni zadoščala in podal se je na enigmatično pot razvojnih podjetniških in ustvarjalnih izzivov. V enem svojih neštetih pogovorov pravi: »Treba pa je biti kreativen, iznajdljiv in sodelovati z drugimi partnerji ter prepoznati priložnosti, ki se na trgu ponujajo.«

Matej Fegus združuje osebnost poslovneža in oblikovalca in ravno ta dualnost je tudi njegova supermoč. Kot oblikovalec bi najverjetneje imel povsem zaprta vrata za ideje drugih. Kot poslovnež bi morda dovoljeval, po vzoru številnih podjetij, vstop le tistim, ki prinašajo hkrati ideje in velikanska naročila. Resnica pa je, da danes, vsaj v strokovnem okolju, oblikovalec ni razumljen več kot nekdo, ki zna lepo risati, temveč kot »človek, analitik, snovalec, ki razume in gleda v prihodnost«. In to je Matej Feguš. Vizionar, praktik, inovator, korak pred drugimi in z neznansko mero razumevanja problemov, ki jih samo dober, kakovosten dizajn lahko pomaga rešiti.

Matej veliko energije, časa in navsezadnje denarja vlaga v razumevanje tega sveta in razvojnih okoliščin. Zaveda se pomembnosti okoljske ozaveščenosti in družbeno odgovornega razmisleka, še bolj v vsestransko ozaveščanje družbe, v kateri živi in v njej gradi svojo poslovno zgodbo. Doslej je opravil neskončno javnih nastopov, predavanj in svoje misli tudi objavil. Če ga Društvo oblikovalcev Slovenije primerja z drugimi uspešnimi slovenskimi poslovneži, se nam dozdeva, da Matej Feguš zares edini tudi razume, kakšna je vloga oblikovanja v našem okolju.