»Tukaj mora stati koča. Saj je /…/ Kredarica kar kričala po planinskem zavetišču kakor plešasta glava po klobuku!« so bile besede Jakoba Aljaža, ko je našel prostor za prvo slovensko kočo pod Triglavom, ki ga je 9. septembra 1895 v imenu Slovenskega planinskega društva odkupil od občin Dovja in Mojstrane. Obkrožena z nemškimi kočami je Triglavska koča na Kredarici, odprta 10. avgusta 1896, hitro postala simbol slovenstva in je kot najboljše izhodišče za vzpon na najvišji slovenski vrh kmalu postala premajhna.
Tako je v svoji 120-letni zgodovini doživela vrsto prenovitev in dozidav; pregled dogajanja povezanega s kočo na Kredarici tako prinaša znanstvena monografija z naslovom Kredar’ca: ob 120-letnici postavitve prve koče pod Triglavom, ki sta jo napisala zgodovinarja dr. Peter Mikša, avtor odmevnih del o zgodovini planinstva in alpinizma na Slovenskem, ter Maja Vehar, izdalo pa jo je Planinsko društvo Ljubljana - Matica.
V želji, da bi knjiga ponudila čim boljši pregled zgodovine Triglavskega doma na Kredarici, je bilo raziskano arhivsko gradivo, ki ga ponujata tako fond Planinskega društva Ljubljana - Matica, ki se hrani v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, ter gradivo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Avtorja sta tako pregledala slikovno gradivo, ki je v dobršni meri vključeno v monografijo (za njeno vizualno podobo je poskrbel Andrej Jenko), ter korespondenco odgovornih, ki so dom vodili oziroma sodelovali pri njegovi modernizaciji. Avtorja sta imela dostop tudi do načrtov za gradnjo; nekateri izmed njih so ostali zgolj kot predlogi, drugi so bili uresničeni. Delo tako opisuje preteklost, predstavlja sedanjost in se ozira tudi v prihodnost; Kredarica je namreč zgodba o vztrajnosti, kot je v zaključku dela zapisal predsednik Planinskega društva Ljubljana - Matica, Tomaž Willenpart.
Knjiga bo uradno predstavljena na (prestavljeni) jubilejni slovesnosti na Kredarici, predvidoma v septembru, kratek pregled njene zgodovine pa lahko preberete tukaj.
