Letošnja poletna planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju, splošno povečevanje števila tujih obiskovalcev v Sloveniji se odraža tudi v planinskih kočah. Oktobra so planinske koče v visokogorju zaprle svoja vrata, nižje ležeče pa prešle na jesensko-zimski delovni čas, čemur je treba prilagoditi tudi jesenski obisk gora in večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS koce.pzs.si.
"Poletna sezona v planinskih kočah je bila ena boljših v zadnjih desetih letih, k čemur sta botrovala tako obisku gora naklonjeno vreme kot porast števila tujih obiskovalcev v Sloveniji. Vreme je bilo sicer julija in septembra nekoliko spremenljivo, večinoma pa stabilno in primerno za obisk visokogorja in sredogorja. Splošno povečevanje števila tujih gostov v Sloveniji se odraža tudi v planinskih kočah. Zelo dobra je bila letošnja poletna sezona v visokogorju, v osrednjem delu Julijskih Alp nekatere koče beležijo rekorden obisk. V sredogorju in nižje ležečih planinskih kočah pa je obisk na splošno dober, ponekod nadpovprečen," oceno letošnje sezone poda strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) Dušan Prašnikar.
Slovenijo prepreda mreža več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti, ki pripeljejo do 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov. Slovenske gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev, med njimi je vse več tujcev, pojasnjuje Prašnikar: "Zadnjih deset let opažamo stalno povečevanje deleža tujih gostov, ki prenočijo v planinskih kočah. Najbolj se to kaže v obdobjih slabšega vremena, ko tujci vseeno pridejo do planinskih koč, njihov delež je izjemno visok tudi na začetku poletne sezone, ko so Slovenci praviloma na morju. Nekatere koče v visokogorju beležijo tudi več kot 70 odstotkov tujih gostov, v povprečju pa tujci dosegajo že polovico vseh nočitev v planinskih kočah v Sloveniji. Porast tujih gostov zaznavamo tudi v sredogorskih kočah. V nekaterih pred leti skorajda ni bilo tujcev, zdaj pa ti raziskujejo tudi druge destinacije v Sloveniji. Povečuje se tudi število tujih gostov, ki hodijo po Slovenski planinski poti." Zaradi vse večjega zanimanja tujcev za najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji in eno najstarejših v Evropi in na svetu je vodnik Slovenska planinska pot poleti izšel tudi v angleščini pod naslovom Slovenian Mountain Trail.
Planinska zveza se trudi zmanjševati vplive na okolje ob povečanem obisku gora, tudi s partnerstvom v evropskem projektu Life SustainHuts, ki je usmerjen k zniževanju emisij ogljikovega dioksida v naravnem okolju z uvajanjem novih in izvirnih energetskih rešitev na podlagi obnovljivih virov. Kot demonstracijski objekti so vključene planinske koče v Španiji, Italiji in Sloveniji. "V okviru projekta Life SustainHuts smo z novim sistemom oskrbe z električno energijo, ki v celoti temelji na energiji sonca in vetra, opremili Pogačnikov dom na Kriških podih. V prvi sezoni obratovanja se je pokazalo, da so obnovljivi viri energije uspeli pokriti vse potrebe po električni energiji in toploti, kljub rekordnemu obisku koče. Obiskovalcem je tako bilo na voljo vse udobje, ki ga je koča ponujala že prej, hkrati pa so se vplivi na naravno okolje Triglavskega narodnega parka bistveno zmanjšali," opiše Prašnikar. V okviru projekta Center za razvoj vodikovih tehnologij v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani in Planinsko zvezo Slovenije 18. novembra 2019 organizira dogodek Trajnostne koče v Sloveniji, na katerem bodo predstavili možnosti trajnostnih rešitev samooskrbe objektov v gorskem svetu z električno energijo. Kot ena od alternativ se ponuja tudi vodikova tehnologija.
Visokogorske koče v Julijskih Alpah so z izjemo oskrbovanega Doma na Komni, ki je odprt vse leto, že vse zaprle svoja vrata, planinci lahko na zavetje in prenočišče računajo še pri meteorologih v Triglavskem domu na Kredarici ter na možnost zatočišča v neoskrbovanih zimskih sobah in bivakih. Stalno odprti tudi jeseni in pozimi ostajajo Planinski dom Tamar v Julijcih, Domžalski dom na Mali planini v Kamniško-Savinjskih Alpah in Valvasorjev dom pod Stolom v Karavankah ter številne nižje ležeče koče po Sloveniji, medtem ko so preostale prešle na jesensko-zimski delovni čas in planince odprtih vrat pričakajo le ob koncu tedna in praznikih. Zaradi obnovitvenih del bosta novembra zaprti Blejska koča na Lipanci in Erjavčeva koča na Vršiču, ki bosta sicer čez zimo odprti tudi čez teden. Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS koce.pzs.si.
Ob zaprtosti koč je treba upoštevati tudi varnostni vidik obiskovanja gora jeseni in toliko večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. "Številne koče nam v jesenskem in zimskem času ne bodo nudile toplih obrokov, možnosti dopolnitve zaloge tekočine, varne strehe nad glavo ... Vse to pomeni, da moramo imeti v nahrbtniku poleg osnovne planinske opreme dodatna topla oblačila, zaščito pred vetrom in dežjem, alu-folijo ali veliko črno vrečo, ki nas varuje pred podhladitvijo, ter več tople brezalkoholne tekočine in hrane. Jeseni so krajši tudi dnevi in tema nas bo ujela že nekje med peto in šesto uro popoldne. Čelna svetilka je obvezna, poskrbite tudi za polne baterije," svetuje gorski reševalec in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.
Jeseni nas ne sme presenetiti nenadno burno poslabšanje vremena, ki v gorskem svetu zaradi nizkih temperatur pomeni snežne padavine. "Nekaj centimetrov snega ne samo, da pokrajino popolnoma spremeni, ampak zahteva še dodatno tehnično opremo - cepin in dereze - ter dobršno mero znanja in izkušenj za hojo v zimskih razmerah. Zaradi povečane vlage so planinske poti mokre in hoja po takšni poti je lahko otežena in zahteva večjo pozornost. Že manjši korak ali neprevidnost na poti lahko privede do zdrsa, ki se v najslabšem primeru lahko konča s hudimi poškodbami ali v primeru padca čez skalni skok s smrtjo," opozarja Šerkezi, ki spomni tudi na večjo možnost megle: "Dokaj pogosta spremljevalka naših gora v jesenskem času je megla. V vsakem nahrbtniku naj bosta planinski zemljevid in kompas, svetujemo pa tudi znanje iz uporabe aplikacije Locus Maps na pametnem telefonu, kjer najdete tudi zemljevide Planinske zveze Slovenije. Če se na poti izgubite ali zaradi goste megle ne znate nadaljevati, ostanite mirni in se poskušajte varno vrniti do zadnje znane točke, npr. znamenja, markacije ali poznanega dela poti. Ne tavajte brezglavo, saj lahko zaradi slabe vidljivosti zdrsnete na mokrem pobočju. Če ne vidite rešitve oz. ste poškodovani, pokličite številko 112."
Tekst in foto: Manca Ogrin
