27.10.2014 – Za ohranjanje vitalnosti in miselnih sposobnosti tudi v poznih letih, moramo poleg telesne aktivnosti, skrbeti tudi za trening možganov. Možgani so mišica, ki jo moramo trenirati prav tako kot ostale mišice v telesu, le način vadbe se razlikuje. Zrela leta so lahko prava zakladnica izkušenj, znanj in spoznanj. Da bodo tudi vaša zrela leta polna bogatih spominov, smo vam na mreži MATIjA pripravili nekaj koristnih napotkov.
Kako deluje naš spomin
Spomin je miselna aktivnost, ki nam omogoča priklicati dogodke ter informacije, ki smo jih že doživeli ali se jih že naučili. Če naši možgani ne bi imeli spominske funkcije, bi bil naš odziv na vsako informacijo ali dogodek prav takšen, kot ob prvem srečanju. Spomin nam omogoča časovno orientiranost, z njim primerjamo pretekle dogodke, s pomočjo shranjenih informacij pa predvidevamo in načrtujemo prihodnost. S pomočjo spomina se orientiramo, mislimo, razumevamo, rešujemo računske operacije,
se učimo, govorimo in presojamo. Naši možgani spomine različno ohranjajo, nekatere si zapišejo v trajen, dolgoročni spomin, nekatere kmalu pozabijo, nekatere celo pomešajo z novimi ali se zgubijo, tudi zaradi poškodb spominskega sistema. Ste vedeli, da si zapomnimo 10% vsega kar preberemo, 20% kar slišimo, 30% kar vidimo, 50% kar slišimo in vidimo, 70% kar sami rečemo, 90% kar sami naredimo.
Vsaka motnja spomina še ni demenca
Starostno upadanje spominskih funkcij napreduje veliko počasneje kot pri bolezenskih oblikah izgubljanja spomina. S staranjem se funkcija predela možganov - hipokampus, ki sodeluje pri oblikovanju in priklicu spominov slabša, upadajo rastni dejavniki, hormoni in proteini, ki ščitijo ter obnavljajo možganske celice in nevronske poti, pretok krvi v možganih se zmanjša, kar škoduje spominu in vodi do sprememb miselnih sposobnosti, vsrkavanje hranilnih snovi v možgane ni več takšno kot v
mladosti. Zato vsaka motnja spomina še ni nujno demenca.
Kako se spopadati z demenco?
Demenca je napredujoča, degenerativna bolezen možganov, katere znaki so: pozabljanje, težave s krajevno, časovno in situacijsko orientacijo, težave pri sporazumevanju in govoru, težave pri vsakodnevnih opravilih, osebnostne in socialne spremembe ter spremembe vedenja in čustvenega razpoloženja. V Sloveniji je danes že 32 tisoč bolnikov z demenco. Po priporočilih organizacije Alzheimer Europe, naj bi bolniki z demenco ostali čim dalj v domačem okolju. Svojci, ki skrbijo zanje pa
potrebujejo dobro socialno pomoč in podporo, saj so izpostavljeni številnim psihičnim in fizičnim naporom. Bolnik kar kmalu potrebuje 24-urno oskrbo, bolezen pa lahko traja tudi do 15 let. Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica ima mrežo lokalnih podružnic, v okviru katerih se srečujejo skupine za samopomoč, organizirajo izobraževanja za svojce in skrbnike bolnikov z demenco, prirejajo srečanja - Alzheimer Cafe, izdajajo glasilo Spominčica, imajo svetovalni telefon,
prihodnje leto pa bodo v Ljubljani gostili jubilejni 25. Kongres Alzheimer Europe. Koristne informacije za svojce obolelih, kje iskati pomoč, kdo vam jo nudi, pa dobite tudi na brezplačni številki mreže MATIjA, 080 10 10, nacionalni točki za starejše.
Bolje preventiva, kot kurativa
Če mišice krepimo, so močnejše in prav tako je z tudi možgani. Trenirajte si možgane z vajami za spomin, rešujte križanke in berite knjige. Na funkcioniranje možganov vpliva cel splet dejavnikov, zato poskrbite za zdravo prehrano, telesno aktivnost vsaj trikrat na teden po 30 min, izogibajte se alkoholu in kajenju, vzdržujte ustrezno zdravo telesno težo, vzemite si čas za počitek in spanje, izogibajte se stresnim situacijam in kar je najpomembnejše, bodite družabni, udeležujte se tečajev,
izobraževanj in izletov… Na mreži MATIjA vam bomo z veseljem pomagali izbrati primerno aktivnost za vas, vas povezali z organizatorji aktivnosti in strokovnjaki na želenih področjih.
Telovadba za možgane
Petra Čelik, diplomirana delovna terapevtka in predavateljica, avtorica knjig z vajami za krepitev spomina: »Možgani so naša velika mišica, ki je potrebno krepiti, da ostane vitalna do konca življenja. Saj veste kaj pravijo, kar je dobro za srce, je tudi za možgane. O spominu in demenci se danes vse več govori, s tem narašča ozaveščanje ljudi in skrb za svoje zdravje. S pomočjo vaj za krepitev možganov urimo različna področja, kot so spomin, koncentracija, orientacija, domišljija, logika,
besedno izražanje…. Vaje spodbujajo tiste živčne povezave in poti, ki so za starostnike zelo pomembne in so pogosto v starosti že šibke. Možgani imajo radi igro in kar hrepenijo po tem, da se česa novega naučijo. Veselite se manjših korakov in napredkov, včasih je uspeh že to da se stanje ne poslabša. Nikoli ni prezgodaj, da naredimo korak tudi na tem področju.«
Nekaj vaj za začetek, več na mreži MATIjA
- SPOMIN: Napišite ženska in moška imena na črko K (npr.: Klara)!
- SPOMIN: Napišite živali, ki imajo 4 črke (npr.: koza).
- BESEDNA SPRETNOST, SPOMIN: Iz besede OPTIMIZACIJA poišči nove besede. Črko lahko v besedi uporabite tolikokrat kolikor jih je v besedi optimizacija npr.: M samo enkrat, I trikrat (pr.: jopica).
- LOGIČNO RAZMIŠLJANJE: Ali se moški lahko poroči s sestro svoje vdove?
Jerneja Šimenc, Mreža MATIjA
