Delovanje okoljskih nevladnih organizacij je zaradi neustreznih pogojev financiranja resno ogroženo. Kljub pomembni vlogi v družbi, veliki podpori in zaupanju javnosti, Slovenija ne skrbi za svoje okoljske organizacije, zato so se organizacije, združene v mrežo Plan B za Slovenijo odločile, da o svojem položaju spregovorijo na glas in so ob včerajšnjem svetovnem dnevu okolja zatemnile spletne strani in druge komunikacijske kanale ter ugasnile telefone.
Ohranjeno in čisto okolje je ena tistih izjemnih dobrin, ki jo v Sloveniji še imamo. Okolje je ključna strateška prednost naše države, okoljske grožnje pa največji izzivi, ki so pred njo. Okoljske nevladne organizacije so vitalni steber varovanja okolja v Sloveniji, ki sicer svojega glasu nima, in edini zagovorniki, ki izvajajo tako nadzorno, ozaveščevalno kot tudi varovalno funkcijo. Na področju okolja lahko le strokovne in neodvisne organizacije zaščitijo javni interes pred ozkimi interesi kapitala in kratkovidne politike.
Čeprav Slovenci zdravo okolje uvrščamo med svoje najpomembnejše vrednote, pa pristojno ministrstvo okoljskim prizadevanjem nevladnih organizacij namenja le 0,07 % vseh državnih sredstev, namenjenih NVO v Sloveniji (po podatkih iz leta 2013). Poleg tega je zaznan negativen trend državnega proračunskega financiranja (Ministrstvo za okolje in prostor) za okoljske nevladne organizacije – v letu 2005 je bil ta odstotek 0,4 %, leta 2009 0,2 %, leta 2013 pa 0,07 %.
Zato članice mreže Plan B za Slovenijo zahtevajo sistemsko ureditev okoljskih prizadevanj. Prepričane so, da realne rešitve za zagotovitev sistemskega financiranja obstajajo in so odvisne izključno od politične volje. Gaja Brecelj, Umanotera pojasni, da je bil “predlog ukrepov oblikovan skozi primerjalno analizo rešitev v 12 državah EU in na podlagi temeljite analize značilnosti in priložnosti Slovenije ter je skladen z zavezami aktualne koalicijske pogodbe.” Vlada se je namreč v koalicijskem sporazumu zavzela za vzpostavitev transparentnega, neodvisnega in dolgoročno stabilnega sistema financiranja civilne družbe.
Vlado pozivajo naj nemudoma prične z izvajanjem zavez iz lastne koalicijske pogodbe. Vlada bi morala preseči preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in prepoznati velike priložnosti okoljevarstvenih ukrepov – za višjo kakovost življenja in nova, zelena delovna mesta. “V luči tega je potrebno omogočiti obstoj in razvoj v zdravi demokratični družbi pomembnega okoljskega nevladnega sektorja, ki je v prvi vrsti zagovornik sedanjih in prihodnjih generacij,” še dodaja Urša Zgojznik, iz Društva Ekologi brez meja.
Foto: Helena Nieboer
