Ljubljenec obiskovalcev v Živalskem vrtu Ljubljana, najstarejši žirafji samec Gal, ki je imel zelo rad, kadar so ga obiskali otroci, katerim se je pustil božati po vrhu glave in po vratu, je v noči na 24.8. 2016 poginil zaradi starosti in z njo povezanih zdravstvenih težav.

Žirafec Gal je bil najstarejša žirafa v ZOO Ljubljana. K nam je prišel leta 2005 iz safari parka Dvur Kralove na Češkem, star dve leti. V letošnjem letu bi dopolnil 13 let, kar je lepa starost za žirafjega samca, če vemo, da v naravi 25 % žirafjih samcev pogine do 3 leta starosti, 50 % do 10 leta, ostali pa večinoma poginejo pred 16 letom.

Zadnjih pet let je imel Gal občasne težave s prebavo, zaradi katerih je redno ''obiskoval'' veterinarja ali bolje rečeno veterinar njega, saj je bil veliko prevelik za vstop v našo ambulanto. Vsakič, ko je imel močnejše prebavne motnje, je premalo jedel in oslabel. Vendar smo ga do sedaj s pomočjo redne veterinarske oskrbe vsakokrat uspeli ponovno postaviti na noge. Po posvetu s tujimi strokovnjaki smo mu ustrezno njegovim težavam tudi spremenili in prilagodili prehrano.

Žirafe so prehranski specialisti, saj se v naravi skozi vse leto hranijo z zelo kakovostno  svežo hrano kot so listi, poganjki, cvetovi in plodovi dreves. Odrasli samci na dan pojedo do 20 kg hrane. V ZOO Ljubljana žirafe hranimo z lucerno, svežimi vejami vrbe, kostanja, leske, breze in hrasta ter listi robide. Ponudimo jim tudi narezano zelenjavo, npr. korenje, čebulo, peteršilj, zeleno in rdečo peso. »Energijski« del obroka so še posebni briketi za žirafe, ki jih uvažamo z Nizozemske. Za priboljšek pa dodajamo navrtane melone in lubenice, ki jih dolbejo z jezikom.

Žirafec Gal je pripadal podvrsti mrežasta žirafa in je živel skupaj z dvema mlajšima samcema: Rastkom, starim 9 let ter Cvetkom starim 8 let. Žirafe rastejo vse življenje, zato so v naravi najvišje žirafe tudi najstarejše. Vendar je mrežasta žirafa najnižja podvrsta žiraf, zato je bil Gal kljub svoji starosti najnižji v skupini, saj Rastko in Cvetko pripadata najvišji, rothschildski podvrsti.  

Foto: Petra Hrovatin