LGBTIQ+ skupnost je v mesecu ponosa z ulično akcijo (Ljubljana, 24. junij 2020, ob 11. uri, pred Mestno galerijo Ljubljana) obeležila spomin na dogodek, ki je bil povod za prvo organizirano parado ponosa pri nas. Letošnja jubilejna 20. parada ponosa bo 26. septembra, svoj seznam zahtev so v obliki političnega sporočila organizatorice predstavile že danes.

8. junija 2001 je redar lokala Cafe Galerija v ljubljanski Mestni galeriji, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana, prepovedal vstop gejevskima pesnikoma Branetu Mozetiču in Jeanu Paulu Daoustu. Pojasnil jima je, naj »se že navadimo, da lokal ni več za ‘take’«. Vsak petek odtlej je sledilo protestno pitje mineralne vode v lokalu – protestniki in protestnice so pile mineralno vodo kar se da počasi in tako manjšale dobiček lastniku lokala. Obsodbe dejanj se takrat ni dočakalo, zato so se začele priprave na Obvoznico mimo nestrpnosti – pohod proti homofobiji, ki se je zgodil 6. julija 2001 in velja za prvo parado ponosa pri nas. Ob 20. obletnici tega dogodka je Društvo Parada ponosa danes ob 11. uri organiziralo simbolno pitje radenske pred Mestno galerijo.

"Pijemo jo s ponosom, ko se spominjamo prve parade. Pijemo jo, da obeležimo organizirano akcijo, protest, prek tega pa tudi vse spremembe, ki so nastale zaradi upora in dela LGBTIQ+ aktivistk_ov," je na dogodku povedala Simona Muršec, predsednica društva, ki parado ponosa v Ljubljani organizira. Po njenih besedah je bila politična ambicija akcije pitja radenske ta, da bi se lokalne oblasti takrat odzvale, da bi obsodile homofobno dejanje. Ker se to po več kot mesecu dni to ni zgodilo, je bila rezultat solidarnega odziva skupnosti LGBTIQ+ prva parada ponosa s sloganom "Obvoznica proti nestrpnosti - pohod proti homofobiji".

Muršec je še povedala, da je iz današnjega gledišča takratna parada zgolj potrditev, da se stvari ne morejo premikati na bolje, če se posameznice_ki ne organizirajo in odzovejo na aktualne problematike v družbi. "Znak Cafe Galerija je še vedno na stavbi Mestne galerije kot opomin na dogodek. Danes, ob 20. obletnici, spet simbolno pijemo mineralno vodo, saj mnoge problematike ostajajo nerešene in nenagovorjene," je še dodala.

Letošnje politično sporočilo Meseca ponosa, in parade, ki je bila zaradi epidemije koronavirusa iz junija prestavljena na 26. september 2020, je tako seznam zahtev nerešenih problemov LGBTIQ+ skupnosti v Sloveniji. Na dogodku je spregovoril tudi pesnik, urednik in aktivist Brane Mozetič, ki mu je bil tistega usodnega večera vstop v Cafe Galerija prepovedan. "Sprva sploh nisem razumel, kaj se dogaja, moj prvi odziv je bila obramba in minimiziranje pomena homofobnega dogodka, pa tudi sram. Šele kasneje sem doumel in osmislil, kaj se je zgodilo."

Mozetič je pojasnil, da se je kmalu po dogodku zelo solidarno odzvala aktivistična mreža, pa tudi mnoge posameznice_ki, ki so na margini mnogokrat tarča nasilja in diskriminacije. Ideja, da se z mirnim protestom pride v lokal, v njem pa naročuje le deciliter mineralne vode, s tem pa zavzame javni prostor, se je razvila spontano. Po besedah Mozetiča je bil medijski odziv zelo močan, sam se je takrat tudi javno izpostavil v medijih. "Seveda je diskurz šel v smeri okrivljanja žrtve, šikanirali so mene, da sem se neprimerno obnašal, s tem pa se je skušalo homofobni prepovedi vstopa v lokal zmanjšati pomen. Po dveh tednih medijske gonje je bil občutek bistveno slabši, saj je prišlo do ogromno javnega poniževanja, a javni in medijski prostor za razpravo o nestrpnosti je bil vseeno odprt," je še dodal.

Mestna občina Ljubljana kot lastnica prostora se takrat ni odzvala, dogodek je obsodil le Urad varuha človekovih pravic. Po slabem mesecu dni se je LGBTIQ+ skupnost organizirala in se 6. julija v povorki sprehodila po starem mestnem jedru, izobesila se je velika mavrična zastava iz gradu, nato pa so jo položile_i še pred mestno hišo. Po besedah pisateljice in aktivistke Suzane Tratnik je bila prva parada kot dogodek izjemnega pomena, saj je šlo za močan izkaz solidarnosti proti vsem oblikam nasilja. Povedala je, da se je isti čas zgodil rasistični napad na Inacia Bintchende, medijsko znanega kot Janez Belina, in tudi ta dogodek je politična, medijska in ostala javnost želela enostavno pomesti pod preprogo. "Kot v primeru Cafe Galerija so bili odzivi zelo mlačni in so predvsem zmanjševali nevaren pomen homofobnega, rasističnega in ksenofobnega nasilja," je danes ugotavljala Tratnik.

"Politična akcija je bila pomembna, ker smo se nehale spraševali ali lahko gremo na ulico in takrat je bila ta motivacija tako močna, da je dvom popolnoma izginil. Javni prostor pripada vsem, to je bil sklep ob ogorčenju in jezi zaradi poniževanja. Temu smo se takrat uprle, uprli," je še dodala Tratnik. Po njenem mnenju so vzporednice z današnjim časom jasno vidne, vlečejo se že vseskozi. Živimo namreč v času, ko vsako mnenje dobi priznano legitimiteto, tudi če je sovražno. "Šank debate so se preselile v medije, v parlament, rekla bi, da so šank debate ta trenutek večkrat bolj strpne kot tiste, ki so javne," je zaključila.

Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti je ob dogodku povedal, da je takrat z današnje perspektive šlo za več stvari: "Vidnost je bila izgnana iz simbolnih točk, v javnem prostoru ni bila dopuščena in to je puščalo posledice. Homofobno nasilje ni bil samo problem dveh, ki ju niso pustili v kavarno, ampak je bilo že takrat problem vseh pripadnic_kov LGBTIQ+ skupnosti. Pitje radenske je bil miroljuben protest, ki je dal jasno sporočilo proti nestrpnosti in nasilju. Ravno zato so se mnoge, mnogi, ki niso del LGBTIQ+ skupnosti, temu solidarno pridružile_i." Lobnik je sklenil, da je šlo za prelomno točko, kako smo delovali v aktivizmu, ki je spremenila način povezovanja in doživljanja problemov, ki jih je bilo potrebno nagovoriti, spremeniti ali razrešiti.

Parada ponosa v Ljubljani bo letos 26. septembra, program spremljajočih dogodkov je dostopen tukaj.


Nazaj