V četrtek, 25. februarja 2016, je Mladinski svet Slovenije (MSS) v sodelovanju z dr. Tomažem Deželanom organiziral posvet z naslovom »Participacija mladih: Razmerje med sistemom in posameznikom«. Namen posveta je bil opredeliti ključne izzive na področju vključevanja mladih v (politično) odločanje, ki se gibljejo med dvema poloma: »Je za (nizko) participacijo mladih odgovoren sistem (država, institucije) ali posameznik?«.

Odgovore izzive in probleme povezane s politično participacijo mladih so udeleženci posveta iskali oz. definirali skozi razpravo na dveh panelih, na katerih so nastopili Janez Škulj (Zavod MOVIT), Elido Bandelj (Center za poklicno izobraževanje), Zorko Škvor (Urad RS za mladino), Domen Kos (Inštitut za politični menedžment), Matjaž Vodeb (Zavod BOB) in Tin Kampl (Mladinski svet Slovenije) in na delavnicah, v katerih so aktivno sodelovali vsi udeleženci posveta.

Mladi in predstavniki mladinskih organizacij se sicer zavedajo ovir na strani mladih, npr. okupiranost s svojimi eksistencialnimi problemi in drugimi (kratkoročnimi) interesi, apatičnost in nekonstruktivno negativen odnos do politike. Kljub temu pa poglavitno težavo vidijo na strani sistema, ki ne stori dovolj, da bi mlade uspešno politično socializiral. Bistven negativen element, ki so ga izpostavili domala vsi, so slabi zgledi v politiki in delovanju političnih strank, ki mlade odvračajo od vključevanja v politiko.

Predsednik Mladinskega sveta Slovenije, Tin Kampl, je še posebej opozoril na volilno udeležbo mladih, ki je znatno nižja od splošne volilne udeležbe. Poudaril je tudi, da obstaja več različnih načinov participacije. »Če to ni vidno skozi kanale konvencionalne politične participacije, kot so volitve, še ne pomeni, da mladi ne participiramo.« je izpostavil Kampl.

V razpravi je bila izpostavljena tudi šibka civilna družba in nizka podpora nevladnim organizacijam pri nas, kar vključuje tudi šibek mladinski sektor. Posledica tega je otežena promocija in uveljavljanje interesov mladih generacij. Slišali smo, da sistem nima posluha za mlade, da jih stigmatizira kot premlade in nekompetentne. Prav tako pa k participaciji ne prispeva dovolj izobraževalni sistem, saj ta vsebine aktivnega državljanstva postavlja v okvire lastnega sistema, ki pa v osnovi ni naravnan participatorno in demokratično, zato ne more aktivno prispevati k večji participaciji.

Dr. Tomaž Deželan je opozoril je, da se tako Evropa kot Slovenija soočata s krizo participacije, ki je najbolj vidna prav na populaciji mladih in mlajših odraslih. "Kriza participacije dejansko ne pomeni samo krize predstavništva v predstavniških organih, ampak gre tudi za zastopanje interesov teh generacij pri oblikovanju politik," je pojasnil.

Poudaril je, da gre za krizo institucionalne participacije, ker so mladi močno angažirani v neinstitucionalnih oblikah. Po njegovem mnenju je bistveno, da obstajajo mladinske idr. civilnodružbene organizacije, ki tudi same delujejo po principih vključevanja in demokratičnega odločanja, ter se dejansko ukvarjajo z vsebinami, ki so za državljane pomembne in jih zato lahko bolj motivirajo. Seveda pa doseg teh organizacij zaradi že omenjene šibke podpore in odvisnosti od javnih institucij ostaja omejen.

Udeleženci posveta so na delavnicah, ki so potekale v drugem delu posveta podrobneje razdelali probleme povezane s politično participacijo mladih, ki jih bo MSS v kratkem objavil na spletu in pozval zainteresirane deležnike, da pregledajo in po potrebi tudi dopolnijo. Opredelitvam izzivov/problemov bo sledila naslednja faza (in naslednji posvet), ko se bodo opredeljevale možne rešitve za višjo participacijo mladih in ocenjevale njihova ustreznost in izvedljivost. Naslednji posvet bo predvidoma v juniju ali septembru letos, o čemer bomo javnost tudi pravočasno obvestili.

Za vprašanja, komentarje ali pojasnila smo na voljo na pr@mss.si