Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, ljubitelje gora razveseljuje že 125 let, od časa Jakoba Aljaža. Njegova prva številka je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla 8. februarja 1895, jubilejna februarska številka pa bo že 1289. Planinski vestnik je del narodnega bogastva in kulturne dediščine ter najpopolnejši arhiv slovenskega planinstva. Uredniški odbor revije s sodelavci ob 125. obletnici vabi na ogled veseloigre Uredniki gredo v nebesa, ki bo v soboto, 15. februarja 2020, ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Planinski vestnik velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še izhaja, njegova prva številka je prišla med bralce 8. februarja 1895. Mlado Slovensko planinsko društvo (SPD) je v letih preskušanja narodove zavesti potrebovalo povezovalno, izobraževalno in informativno poslanstvo, ki ga je Vestnik načrtno uveljavljal med članstvom. Tak se je usidral v srca vseh, ki so v tem dolgem obdobju pomagali širiti planinsko zavest. Planinski vestnik danes predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije (PZS). V vseh obdobjih svojega izhajanja je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in doživljanja gora Slovencev, danes pa predstavlja najpopolnejši planinski zgodovinski arhiv in kljub častitljivi starosti ohranja mladostno energijo.

"Planinski vestnik je v 125 letih prehodil dolgo pot. Ta se je začela v časih, ko je potekal nacionalni boj za slovenske gore in naš jezik. Nekdanji uredniki bi se danes verjetno čudili, da se srečujemo s toliko ‘konkurenti' tiskane besede. Mislim na televizijo, splet, družbena omrežja itd., ki jemljejo bralce tiskanim medijem kljub problematiki branja, saj to mladih ne pritegne kot nekoč," trenutne izzive oriše Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika od leta 2001, upravičeno ponosen na najstarejšo slovensko revijo, ki še izhaja: "V tem dolgemu časovnem obdobju sem šele osmi odgovorni urednik po vrsti. Moje urednikovanje traja polnih 18 let in v njem se je zaradi trendov in tehnologije zgodilo mnogo sprememb. Z vsebinami, privlačnimi temami meseca, fotografijo in sredico, kjer vsak mesec ponujamo opise izletov, še vedno uspemo privabljati bralce. Korak naprej je bilo povečanje formata revije pred desetimi leti, kar nam izboljša možnosti oblikovanja. Revijo imamo tudi digitalizirano in dostopno na spletu od prve številke do zadnjega letnika. Verjamemo, da bo tako še naprej, kar pomeni, da Planinski vestnik ostaja naša najstarejša revija, ki še izhaja. Planinski vestnik je del narodnega bogastva in kulturne dediščine, na kar smo ponosni."

Najstarejši slovenski redno izhajajoči mesečnik je spremljevalec planincev že vse od časa Jakoba Aljaža. Skupaj s prvimi redkimi bralci je prisostvoval postavitvi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, z njimi se je veselil prve koče na Kredarici, poročal o odprtju naših prvih poti v visokogorje ... in pozneje podoživljal drznost prvih plezalcev doma, ko je dozorel čas, pa tudi na najvišjih vrhovih sveta. Planinski vestnik se je veselil ob postavljanju pomembnih zgodovinskih mejnikov in iskreno žalostil ob tragiki, neizbežnem delu vseh uspešnih zgodb. V zadnjem obdobju je izšlo več tematskih številk, ki so zaznamovale 40. obletnico vzpona na Everest in šole za nepalske gorske vodnike v Manangu ter se poklonile spominu na Pavleta Kozjeka, Frančka Kneza, Dava Karničarja ... "Trudimo se izdajati revijo na ravni primerljivih gorniških revij, ki izhajajo v tujini, zato sproti uvajamo potrebne spremembe. Trudimo se za vsebinsko raznolikost in dajemo poudarek dobri fotografiji. Planinski vestnik bo tudi v prihodnje ohranil značilnosti strokovno-informativne revije, ki v svojem bistvu ostaja revija izdajatelja, Planinske zveze Slovenije. Bralce poskušamo s strokovno-izobraževalnimi članki vzgajati, z leposlovnimi temami in odlično fotografijo pa kulturno izobraževati in osveščati v okoljevarstvenem duhu. Zavedamo se tudi pomena poznavanja zgodovine slovenskega planinstva in njegove vloge v razburkani preteklosti. Zato je bistveno, da se v reviji najde za vsakogar nekaj, kajti okusi so različni," se zaveda Habjan. 

"Ob tako visoki obletnici si ne moremo kaj, da se ne bi ozrli naokrog in je primerjali z najstarejšo revijo na svetu z enako tematiko. Gorniško revijo Alpine Journal je kot prvo publikacijo o gorah začel izdajati londonski gorniški klub The Alpine club leta 1863. Časovne razlike v izhajanju med revijama je skoraj za 'kristusova leta', a Planinskemu vestniku pri primerjanju starosti revij iz sredine viktorijanske dobe zagotovo ni treba zardevati. Vestnik je namreč mesečnik, Alpine Journal pa od leta 1969 izide samo enkrat letno - pred tem sta izšli po dve številki na leto. Kljub vsemu obstaja cel kup zanimivih podobnosti med obema revijama, ki sta med svojim dolgim obstojem videli, spremljali in pokopali veliko generacij znanih osebnosti - te so ustvarjale zgodovino organiziranega obiskovanja in 'osvajanja' gora. Takšna revija v svojem bistvu ne more biti zgolj arhiv. Tudi Planinski vestnik ni, čeprav velja za naš najpopolnejši planinski arhiv. Je svojevrsten dnevnik, ki ga je v letih svojega obstoja napisalo slovensko planinstvo," poudarja član uredniškega odbora Dušan Škodič.

Nekaj zanimivosti o Planinskem vestniku
• V 125 letih je izšlo 120 letnikov revije.
• Prva številka revije je izšla 8. februarja, ki je naš največji kulturni praznik. To je bilo zgolj naključje, saj bi morala prva številka iziti že januarja.
• Glavnih urednikov je bilo v vsem tem času le osem. Povprečno urednikovanje je trajalo 15,6 leta. Največ letnikov je uredil Tine Orel (30), najmanj Milan Cilenšek (1). Sedanji urednik Vladimir Habjan je uredil 18 letnikov. Več letnikov je poleg Orla uredil le še Josip Tominšek (26).
• V času prve svetovne vojne revija ni izhajala, tik po njej pa je izšla prehodna številka 1915-1919.
• V času druge svetovne vojne je Planinski vestnik izhajal okrnjeno, vendar vsa leta vojne.
• Vsi Planinski vestniki, zloženi na kup, merijo v višino že več kot štiri metre. Ta kup revij tehta 135 kilogramov.
• Planinski vestnik, ki bo izšel februarja, ima zaporedno številko 1289. Trenutno vsako leto izide enajst številk, nekoč pa ni bilo tako. Bila so leta, ko je bilo po dvanajst številk, v preteklosti pa se je dogajalo, da je zaradi finančnih ali tehničnih težav izšlo samo nekaj številk letno. Natančno statistiko nam je omogočila šele nova uredniška aplikacija revije.
• Vse revije skupaj obsegajo skoraj 60.000 strani.
• Okoli 11.000 avtorjev je v vseh letih prispevalo več kot 40.000 člankov (brez kratkih vestičk).
• Poleg revije je izšlo tudi 43 prilog.
• Planinski vestnik je danes naš najpopolnejši planinski arhiv, saj od začetkov Slovenskega planinskega društva ni ostalo praktično ničesar. Ko so leta 1958 pogoreli prostori Planinske zveze Slovenije na Likozarjevi ulici, je z njimi zgorelo tudi več kot 60 let starega arhiva.
• Tudi če nimate vseh fizičnih izvodov revije, ne boste prikrajšani. Revija je digitalizirana. Brez teže in višine je zlahka dostopna na spletni strani.

* Podatke sta zbrala člana uredniškega odbora Dušan Škodič in Emil Pevec.

Foto: Manca Ogrin, Vladimir Habjan in arhiv Planinskega vestnika