LJUBLJANA, 18. november 2015 – Na strokovnem srečanju so včeraj strokovnjaki in bolniki spregovorili o nevarnostih pnevmokokne pljučnice za starejše ljudi, ki jih, poleg dojenčkov in otrok do petega leta starosti, ta vrsta infekcije najbolj ogroža. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pnevmokokna pljučnica sodi med deset najpomembnejših vzrokov za smrtnost na svetu, čeprav je okužbo s pnevmokoki mogoče učinkovito preprečiti s cepljenjem.
Včasih so zdravniki za pljučnico rekli, da je poslednja spremljevalka starih ljudi. Pogosto je bila namreč zadnje, kar so doživeli, saj je terjala visok davek. Življenjske razmere so danes bistveno boljše, a pred pljučnico žal nismo varni, so opozorili organizatorji, Društvo za boj proti raku in drugim kroničnim boleznim ko-RAK.si in Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. Na možnosti preprečevanja in zmanjšanja števila pogosto nepotrebnih okužb in zapletov, ki jim sledijo, so se odločili opozoriti v luči Svetovnega dneva pljučnice.
Povzročitelj težav mirno spi v naši sluznici, dokler...
Kot je povedal prof. dr. Matjaž Jereb iz Klinike za infekcijska obolenja in vročinska stanja UKC Ljubljana, je pnevmokokna okužba vzrok za kar polovico vseh zunajbolnišničnih pljučnic. "Pnevmokoki so bakterije, ki jih v svoji nosno žrelni sluznici po nekaterih podatkih nosi vse do 70% ljudi, ne da bi se tega sploh zavedali. Bakterija jim ne povzroča težav, dokler se v telesu ne ustvarijo pogoji, ko se bakterije aktivirajo in povzročijo okužbo, med drugimi lahko pnevmokokno pljučnico. Poleg
dojenčkov in otrok so zaradi s starostjo povezanega popuščanja imunskega sistema najbolj ogroženi starejši od 65. let, poleg njih pa tudi kronični bolniki s sladkorno boleznijo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo ali astmo ter ljudje z oslabljenim delovanjem imunskega sistema. Med starejšimi od 65 let so bolj ogroženi tudi srčnožilni bolniki, bolniki s kroničnimi boleznimi jeter, kadilci in alkoholiki," je pojasnil dr. Jereb.
To je s svojo zgodbo potrdil tudi Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, pri katerem je prebolena pljučnica pustila trajne posledice. "Po pljučnici se je moja potreba po dovajanju kisika povečala za sto odstotkov, kar je močno vplivalo na mojo kakovost življenja," je dejal Mirko Triller in izrazil zaskrbljenost zaradi premajhne ozaveščenosti ljudi o možnih posledicah pljučnice ter o nepoznavanju
možnosti cepljenja.
Cepiva je dovolj, a zanj ljudje ne vedo, čeprav jim lahko reši življenje
Doc. dr. Marko Vudrag, dr. med., predsednik Društva ko-RAK.si, je poudaril, da stroka priporoča cepljenje vsem, ki jih pnevmokokne okužbe posebej ogrožajo, torej starejšim od 65 let, posebej kroničnim bolnikom z boleznimi pljuč, srca in ledvic, z nekaterimi boleznimi krvi ali krvnih organov, diabetikom, osebam z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljenim s kemoterapijo ali radioterapijo, bolnikom z rakom, osebam brez vranice, po presaditvi kostnega mozga ali notranjih organov.
"Med tistimi boleznimi, ki jih s cepljenjem lahko zanesljivo preprečimo, slovijo pnevmokokne bolezni kot glavni vzrok smrti. Žal o možnosti cepljenja ljudje niso dovolj seznanjeni in na področju osveščanja bi morali še veliko narediti. Na voljo so tri cepiva, 10- in 13-valentno konjugirano cepivo ter 23-valentno polisaharidno cepivo. Osebno priporočam 13-valentno konjugirano cepivo, ki je primerno za otroke in odrasle. V primerjavi s polisaharidnim učinkovitejše, saj deluje trajno, v primerjavi z 10-valentnim, ki je primerno le za otroke, pa ščiti pred tremi sevi pnevmokoka več. Za otroke je cepljenje z 10-valentnim cepivom brezplačno, odrasli pa morajo za cepljenje ne glede na vrsto cepiva plačati, razen, če imajo katero od kroničnih ali drugih bolezni oziroma stanj, pri katerih jim cepljenje krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Cepiva imamo v Sloveniji dovolj, zato res pozivam vse ogrožene skupine, da se odločijo za zaščito, ki jim lahko prihrani veliko težav in reši življenje," je zagotovil dr. Marko Vudrag.
Odpornost na antibiotike vedno večji problem, predvsem pri otrocih
Dr. Metka Paragi, mikrobiologinja in vodja oddelka za javno zdravstveno mikrobiologijo na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, je pojasnila, da v Evropi sicer poznamo več kot 90 različnih sevov oziroma podvrst pnevmokokov, a da lahko s cepivi, ki so na voljo v Sloveniji, pokrijemo glavne izolirane seve in večino patogenih oziroma najnevarnejših in najpogostejših sevov. "Zanimivo je, da je v ZDA precepljenost proti pnevmokoknim okužbam veliko višja, okrog 60%, medtem ko je v
EU v povprečju komaj 10%. V Sloveniji se, denimo, proti pnevmokoknim okužbam cepi le nekaj tisoč ljudi na leto. To je mnogo premalo in z večjo precepljenostjo ne bi le povečali zaščite starostnikov in ogroženih skupin ljudi pred pnevmokoknimi okužbami, ampak bi se zaradi znižane stopnje obolevnosti zaradi teh okužb znižala tudi uporaba antibiotikov ter posredno tudi težave zaradi odpornosti bakterij na antibiotike, kar v zadnjih letih postaja vse večji problem, predvsem pri otrocih," je
povedala dr. Metka Paragi.
Nevarnost in smrtnost s starostjo naraščata
Pljučnica je življenjsko nevarna okužba dihal, ki predstavlja enega vodilnih vzrokov smrtnosti povsod po svetu. Pri pljučnici pride do vnetja v pljučih, zaradi katerega se pljučni mehurčki napolnijo s tekočino ali gnojem, kar povzroči nenadno visoko vročino, kašelj, mrzlico, pospešeno in oteženo dihanje, pospešen srčni utrip ter zbadajočo bolečino v prsnem košu. Pri starejših od 65. leta pnevmokokna pljučnica pogosteje vodi tudi do zapletov in se pogosteje konča s smrtjo. Smrtnost pri
pnevmokokni pljučnici se globalno gledano v povprečju giblje od 6,4 pa vse do kar 40 odstotkov. V Sloveniji je smrtnost v bolnišnici zdravljenih bolnikov s pnevmokokno pljučnico več kot 10%, pri starostnikih je še večja. Letno je v bolnišnico zaradi pnevmokokne pljučnice pri nas sprejetih približno 6000 pacientov, od tega jih je od 60% do 70% starejših od 65. let. Starejši ljudje lahko pridejo v stik s pnevmokoki na različne načine. Lahko so sami nosilci in jih tudi prenašajo na druge, na
primer v domovih za ostarele. Do prenosa bakterij lahko pride tudi med druženjem z majhnimi otroki, zlasti vnuki, s katerimi seveda preživijo veliko časa. Ker pa so ravno majhni otroci poleg starejših najbolj ogroženi za pnevmokokne okužbe, obenem pa so prenašalci, je zaščita s cepljenjem za starejše še toliko bolj smiselna.
Tveganje za pnevmokokno pljučnico se že pri starejših od 50 let močno poveča:
- 11x večje tveganje za bolnike s kroničnimi pljučnimi obolenji
- 6x večje tveganje za astmatike
- 4x večje tveganje za kadilce
- 3x večje tveganje za diabetike
- 5x večje tveganje za srčno-žilne bolnike
Visoka raven zaščite, malo neželenih učinkov
Stroka cepljenje priporoča skozi celo leto, res pa je, da so okužbe pogostejše jeseni in spomladi. Cepiva so varna, tako polisaharidno kot konjugirano cepivo sta "mrtvi" cepivi, torej ne moreta povzročiti okužbe, zaradi tega imata tudi zelo malo neželenih učinkov. Reakcije po cepljenju so praviloma le lokalne z rdečino na mestu cepljenja, blago povišano telesno temperaturo in blago utrujenostjo.
