Že tradicionalno junija v Kopru praznujemo praznik sv. Nazarija, zaščitnika Kopra. 19. junija namreč goduje sv. Nazarij, prvi koprski škof. Njegova znana podoba, z maketo Kopra v roki, krasi pročelja nekaterih pomembnih koprskih stavb, vidimo jo lahko tudi v Pokrajinskem muzeju Koper in v stolnici. Prireditvam, ki jih je običajno organizirala Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper, se je letos pridružil tudi Zavod Koper otok s festivalom sivke in sejmom na Prešernovem trgu v Kopru. Zavod Koper otok in Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper, v sodelovanju z Župnijo Koper in ob finančni pomoči Mestne občine Koper in sklada Živeti s pristaniščem, smo pripravili zanimivo in pestro dogajanje. Predvsem želimo obuditi tradicionalen sejem, privabiti med stojnice ljubitelje kulturnega izročila in mesto Koper oviti v omamen vonj sivke.

Prireditve ob prazniku sv. Nazarija se  začenjajo v petek, 14. junija ob 20. uri s koncertom odličnega Okteta Aljaž v cerkvi sv. Bassa na Prešernovem trgu v Kopru in zaključujejo v nedeljo, 16. junija  s sv. mašo v stolnici Marijinega vnebovzetja na Titovem trgu v Kopru. Ob festivalu sivke in sejmu velja izpostaviti še nastop kulturnih društev in večerni sobotni koncert Tinkare Kovač. Po starodavnih izročilih je koprska škofija od 1422 pa vse do leta 1955 neprekinjeno praznovala god svojega zavetnika in prvega škofa sv. Nazarija. Ob teh slovesnostih, ki se jih je množično udeleževalo tako mestno kot okoliško prebivalstvo, pa tudi mnogi romarji iz drugih krajev Istre, so izpostavili relikvije  domačega svetnika pobožnemu češčenju, njegove svetinje pa so spremljali tudi po mestnih ulicah v mogočni procesiji. Z letom 1546 so praznik mestnega zaščitnika povezali s sejmom sv. Nazarija, ki je ohranjal tradicijo do prvega povojnega obdobja.

Čeprav gre v primeru Nazarija za legendarno izročilo, ki je verjetno nastalo na podlagi češčenja relikvij milanskega mučenca Nazarija, katerega grob je leta 395 odkril sv. Ambrož, pa se je trdno zakoreninilo izročilo, ki sv. Nazarija (sv. Lazarja) povezuje z domačimi istrskimi tlemi in kot njegov rojstni kraj navaja nekdanji antični Elpidium, današnjo vasico Boršt v zaledju Kopra, kjer se na poti proti Glemu še danes nahaja cerkvica sv. Nazarija s pokopališčem. Rojen naj bi bil med leti 470 in 480 v bogati družini grško-rimskega porekla, njegovi predniki pa naj bi bili najverjetneje antični grški priseljenci, ki so jih kasneje Rimljani romanizirali in so se tudi pokristjanili. O njegovem otroštvu je malo znanega, glavnina legende pa je povezana z njegovim prihodom na otoški Capris, kjer naj bi bil leta 524 imenovan za škofa. Iz oddaljenega Boršta se je napotil peš do Škocjana, ker pa je bil že utrujen in je bilo do Kopra še nekaj poti, je začel moliti. Stopil je v morje in kar po gladini nadaljeval pot v mesto in vstopil vanj pri vratih sv. Petra, kjer se je raztezala mestna četrt »San Pieri«. Za njim se je na morski gladini vila svetleča črta. Vse to so opazovali prebivalci mesta, ki so ga slavnostno pričakali v mandraču sv. Petra, od koder se je iz morja širil snop svetlobe in izginjal proti mestu. To čudežno svetlobo, ki se je ponavljala vsako leto na praznik sv. Nazarija, naj bi opazovali še na začetku 20. stoletja. Legenda še pravi, da je bil med prebivalstvom zelo priljubljen in je škofijo vodil celih 33 let, do svoje smrti leta 577, pokopan pa naj bi bil v koprski cerkvi, posvečeni Devici Mariji. Njegov kult je ostal le v mejah njegovega kraja, čeprav Rimski misal v dodatku za tržaško-koprsko škofijo (1859) kaže, da je njegov kult odobril Sveti sedež. (povzeto po knjigi Koper mestne znamenitosti, dr. Salvatorja Žitka)

Več informacij