Vsako leto zaradi samomora na svetu umre skoraj 800.000 ljudi, v Sloveniji med 400 in 500. Za vsak samomor obstaja več kot 20 poskusov samomora, ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga na pobudo Mednarodne zveze za preprečevanje samomora in Svetovne zdravstvene organizacije obeležujemo 10. septembra, sporoča Zbornica – Zveza. Samomor je glavni vzrok smrti pri moških, mlajših od 50 let, in na desetem mestu glavnih vzrokov umrljivosti na svetu.
»Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege se pri svojem delu vsakodnevno srečujemo s samomorilnostjo. Za preprečevanje samomora tako na ravni posameznika in skupnosti kot na nacionalni ravni je mogoče storiti veliko. Predvsem se je treba o tej temi odkrito pogovarjati,« je povedal Darko Loncnar, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji Slovenije pri Zbornici – Zvezi. »Če ima posameznik samomorilne misli, je ključna komunikacija. Takih misli se ne sme pometati pod preprogo ali jih obravnavati kot nekaj, s čimer se lahko ukvarjamo pozneje.«
Domače in tuje študije in prakse dokazujejo, da je mogoče z rednimi usposabljanji ključnih strokovnjakov izboljšati zgodnjo prepoznavo in obravnavo depresivnih stanj in na ta način zmanjšati samomorilnost. Pomembna ovira pri preprečevanju samomora pa je tudi stigmatizacija tega področja. Številni ljudje, ki trpijo za duševno stisko, sploh ne poiščejo ustrezne pomoči, tudi zaradi stigme. Zato je na mestu aktiven poziv strokovni in splošni javnosti k preprečevanju samomora z različnimi preventivnimi ukrepi in podpornim pristopom do posameznika v stiski.
Strokovnjaki, t. i. vratarji sistema, med katerimi so zdravstveno osebje na primarni ravni, strokovni delavci v socialnem varstvu in nevladnem sektorju ter policisti in učitelji, se srečujejo z največjim številom ljudi v stiski. Med učinkovite pristope v skrbi za duševno zdravje in k zmanjševanju samomorilnosti prištevamo tudi t. i. skupnostni pristop. V njem se povezujejo in sodelujejo različni deležniki z različnih področij, kot so vzgoja in izobraževanje, socialno varstvo, zdravstvo, društva, posamezniki in uporabniki storitev, ki lahko učinkoviteje prepoznavajo, naslavljajo in se odzivajo na raznolike potrebe ljudi v lokalnem okolju.
Foto: Sabphoto
