Ljubljana, 14. 5. 2015 – Ob imenovanju nove ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič (fotografija) na Zvezi ŠKIS pričakujejo, da je političnih zapletov okrog visokega šolstva konec in se lahko končno posvetijo vsebini. Visoko šolstvo je v zadnjih letih zaradi oteženih političnih razmer utrpelo veliko škode in danes deluje v izjemno slabih pogojih. Na Zvezi ŠKIS si želijo, da bi ministrica Makovec Brenčič vse svoje moči usmerila v sprejemljiv predlog novega Zakona o visokem šolstvu, ki bo usklajen z vsemi deležniki. Novi ZVIS mora zagotoviti stabilno financiranje visokega šolstva, ki bo dostopno vsakomur. Sedanji zakon je namreč zaradi dela o financiranju celo protiustaven, na kar je ustavno sodišče opomnilo že leta 2011. 

Na Zvezi ŠKIS pozdravljajo namero ministrice za prizadevanje uzakonjenja financiranja visokega šolstva v obsegu 2 % BDP, saj se ta iz leta v leto znižuje, namesto da bi se, kakor je zapisano v Nacionalni resoluciji o visokem šolstvu, do leta 2020 zvišal na omenjena 2 %. V Sloveniji se z velikimi problemi srečujemo tudi na področju znanstvenega raziskovanja. Sredstva, ki jih je ARRS namenil za raziskave, so se s 184 milijonov evrov v letu 2009 znižala na 136 milijonov evrov v letu 2014, torej kar za 26 %.

Na zaslišanju je ministrica omenila, da s kadrovanjem v visokem šolstvu ne vidi težav. Na tej točki Zveza ŠKIS opominja na problem velikokrat preobremenjenih asistentov na eni strani in včasih preveč zaščitenih rednih profesorjev na drugi. V Sloveniji se bomo v prihodnjih letih zaradi podhranjenega kadra mladih raziskovalcev soočali z velikimi težavami. Ta program je namreč ključen za ohranjanje razvojnega in raziskovalnega potenciala v Sloveniji. Na področju mladih raziskovalcev je prišlo do 34-% zmanjšanja sredstev, število mladih raziskovalcev pa je iz leta 2011 do leta 2013 upadlo za približno 150. V letu 2013 je bilo tako na usposabljanju le še nekaj manj kot 1300 mladih raziskovalcev.

Slovenski visokošolski prostor močno zaostaja na številnih področjih. Medtem ko ostale države v Evropi že intenzivno pripravljajo nadgradnjo bolonjske reforme, se v Sloveniji namreč še vedno srečujemo s problemi njene implementacije. Zakonske spremembe so zato nujne.

Ministrica mora v novem predlogu ZVIS-a zaustaviti nadaljnjo prekarizacijo delovnih mest v visokem šolstvu. Ker se na Zvezi ŠKIS še predobro zavedajo problemov mladih pri iskanju zaposlitve, je povezovanje z gospodarstvom nadvse dobrodošlo, še posebej pri aplikativnih študijih. Seveda pa na tej točki ne smemo prezreti študijev, ki niso aplikativni, a še vedno izjemnega pomena za družbo. Študenti prepoznavajo prednosti, ki jih prinese prenos znanja z univerze v prakso ter spodbujajo ustanovitev tako imenovanih odcepljenih podjetjih. Menijo, da ta podjetja predstavljajo nove priložnosti za mlade in visoko kvalificirane strokovnjake, ki jih vzgajajo univerze (npr. mladi raziskovalci) in ne najdejo primerne zaposlitve v gospodarstvu. Ti tako dobijo možnost, da pridobljeno znanje na visokošolski ustanovi prenesejo v prakso in se preizkusijo kot podjetniki ter tako prispevajo h gospodarskemu razvoju družbe. Zaradi zlorab, do katerih prihaja v nekaterih drugih državah, pa je potrebno študente in mentorje ustrezno avtorsko zaščititi ter univerzam onemogočiti korporativno upravljanje in kasneje prodajo pod pultom.

Na Zvezi ŠKIS novoimenovani ministrici torej predlagajo, da v sodelovanju z deležniki čim prej prične s pripravo novega Zakona o visokem šolstvu, kot podlago pa uporabi že v veliki meri usklajen zakon prejšnje vlade ter ga nadgradi. Od nove ministrice pričakujejo strokovno delo ter dovolj veliko mero politične odgovornosti in moči, s katero bo končno ustavila dolgoletno zanemarjanje visokega šolstva.

Foto: Univerza v Ljubljani