TREBNJE - Čeprav se mnogi ljudje ustrašijo poudarjanja vseživljenjskega učenja, nas to v resnici spremlja na vsakem koraku. Če se ozremo na delovna mesta deset let nazaj in jih primerjamo z današnjimi, vidimo, kako so se spremenila: delamo na prenosnikih ali celo pametnih telefonih, povezujemo se na daljavo in smo nenehno v procesu učenja, čeprav se tega morda niti ne zavedamo. Pri tem so ustanove, kot je Center za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje v veliko podporo tako posameznikom kot podjetjem, so se strinjali gostje, ki so se v trebanjski Galaksiji zbrali ob zaključnem dogodku 60. obletnice delovanja CIK Trebnje.

Tuji jeziki, komunikacija, računalniška znanja, sposobnost kritičnega razmišljanja, predvsem pa učenja in prilagajanja spremembam, so ključne veščine, ki navdušijo delodajalce in bodo v prihodnje le še bolj pomembne, je v pogovoru na temo pomembnosti vseživljenjskega učenja povedala Sanda Jerman, vodja HR projektov in direktorica online kariernega sejma v podjetju Moja zaposlitev, ki upravlja karierni portal Optius. Z njo se je strinjal tudi Stanko Tomšič, direktor Komunale Trebnje, ki je kot delodajalec poudaril, da ima CIK Trebnje številne izobraževalne programe, v katerih lahko sodelujejo tudi zaposleni v Komunali Trebnje in v drugih podjetjih v dolenjski regiji. Mizar, na primer, potrebuje tudi veščine komuniciranja, ki jih lahko enostavno in poceni pridobi v CIK Trebnje.

Podpora inovativnosti in razvoju
Podobno je tudi s prekvalifikacijami. “Naši starši so delali v eni branži, mi jih že menjamo, naši otroci jih bodo v karieri zamenjali od sedem do deset,” je dejala Jermanova, prepričana, da bo CIK Trebnje pri tem odigral pomembno vlogo. Direktor Komunale Trebnje pa je pri tem opozoril na drug, prav tako zelo pomemben vidik, ki se dotika deficitarnih poklicev. Tomšič je namreč prepričan, da je družba določene poklice razvrednotila s tem, ko so starši otrokom prigovarjali “uči se, da ti ne bo treba delati”. “Na ta način smo lahko izgubili vrhunskega obrtnika, kmetje, gradbeniki in podobni težaški poklici so postali drugorazredni in se jih vsi otepajo,” je opozoril Tomšič, ki veliko mero vseživljenjskega učenja vidi tudi v medgeneracijskem povezovanju in strpnosti med generacijami. “Mlajši imajo energijo, starejši izkušnje. Povezovanje mladih in starejših zagotovo daje najboljše rezultate, vendar morajo mladi imeti potrpljenje do starejših, ki marsikatere spremembe dojemajo drugače, starejši pa mladim generacijam prenašajo ogromno znanja,” je poudaril Tomšič.

Da so mehke veščine poleg formalne izobrazbe izjemno pomembne za tlakovanje karierne poti, se je strinjala tudi dr. Teja Klančič, ki se je nedavno po 11 letih študija v tujini vrnila iz Kanade, saj želi kariero graditi na domačih tleh. Kot raziskovalka je zaposlena na Medicinski fakulteti v Ljubljani, na inšitutu za biokemijo, kjer so jo k sodelovanju povabili še preden je dokončala doktorski študij v Kanadi. Vendar vse to ne pride samo od sebe. Dr. Klančičeva je že od malih nog aktivna v lokalnem okolju, v študijskih letih je šla kot prostovoljka v Afriko, kasneje pa je med varstvom otrok na Škotskem dobila priložnost za brezplačni študij v tujini.

O prednostih študiranja v tujini je izpostavila predvsem drugače zastavljen šolski sistem, kot smo ga vajeni v Sloveniji. V tujini se namreč profesorji trudijo za uspeh študentov, saj je od tega odvisen tudi ugled univerze. “Zelo te spodbujajo k inovativnosti in razmišljanju zunaj okvirov,” je o tem, kako lahko mladi izkoristijo priložnosti za učenje in negovanje talentov v tujini, povedala dr. Klančič, prepričana, da v Sloveniji na tem področju lahko ogromno pripomorejo tudi ljudske univerze, ki so podpora izobraževalnemu sistemu in razvoju gospodarstva.

Prihodnosti se nam ni treba bati
Tega se zaveda tudi Direktorica CIK Trebnje Patricija Pavlič, ki je prihodnost na trebanjskem ne skrbi. “Soočamo se z novim časom in novimi zahtevami, ki jih prinašajo nove tehnologije. Zagotovo je naše poslanstvo vseživljenjsko učenje, torej pridobivanje kompetenc kot tudi mehkih veščin, da kot človek preživimo v bitki s časom in tehnologijo ter znamo ohranjati medčloveške odnose. Med prireditvijo smo lahko videli skeč, kako bo tehnologija obrnila naš svet na glavo, vendar verjamem, da bo naša regija čez 40 let še bogatejša po znanju, ljudeh in njihovih sposobnostih. Tu so doma pridni in delovni ljudje, z vizijo, da je vseživljenjsko učenje edino dobro za to okolje. Izobraževanje in razvoj z roko v roki, z vsemi deležniki, in sem prepričana, da bo regija še bolj prosperirala,” je ob jubileju dejala direktorica CIK Trebnje.

Prireditve so se sicer udeležili vsi župani občin ustanoviteljic, predstavniki podjetij in drugih vidnih organizaciji v dolenjski regiji. V njihovem imenu je spregovoril župan občine Trebnje Alojzij Kastelic: “CIK Trebnje je izobraževalna ustanova in je razvojna ustanova, hkrati pa je CIK Trebnje tudi medgeneracijski center. Tukaj je Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki povezuje generacije med sabo in tudi starejši kažejo mladim, da ni nikoli prepozno razvijati kakšnega talenta, ki ga morda v delovni dobi nismo imeli časa izpopolniti. Tudi sam sem že na pragu tretjega življenjskega obdobja in se že veselim, da se bom tudi sam vključil v program univerze.”

Program so z glasbo popestrili Sekstet učiteljev Glasbene šole Trebnje in pevka Barbara Leben, za humorni vložek pa sta poskrbela Aljaž Mlakar in Nika Jarc.


Nazaj