Daljši dnevi in močnejši sončni žarki omogočajo višje temperature, ki marsikdaj presegajo priporočene temperature za shranjevanje zdravil. Običajno zdravila, razen zdravil, ki jih imamo v hladilniku, hranimo pri sobni temperaturi. Ta je definirana s temperaturo med 15 in 25 stopinj Celzija. Redkejša so zdravila, katerih proizvajalci priporočajo shranjevanje pri nekoliko višji temperaturi (do 30 stopinj Celzija). Načeloma v stanovanju zadostimo zahtevanim pogojem, če zdravil ne hranimo blizu toplotnim virom in niso neposredno izpostavljena sončnim žarkom. Težavo lahko predstavlja puščanje zdravil v avtomobilu. Znano je, da temperatura v zaprtem avtomobilu, ki ni parkiran v senci (pod krošnjo dreves, v garaži) ob zunanji temperaturi okrog 30 stopinj Celzija v notranjosti naraste na 50 stopinj Celzija ali več. Taka temperatura lahko spremeni stabilnost zdravila, vpliva na njegovo učinkovitost ali varnost. Skrbi nas lahko že za zdravila, ki jih je potrebno hraniti pri sobni temperaturi, kaj šele za tista, ki morajo biti v hladilniku.
Fizična aktivnost zgodaj zjutraj ali pozno popoldne
Vročinski valovi že dandanes med poletjem niso redek pojav. Ob pojavu segrevanja Zemljinega ozračja bo verjetno pogostnost in intenzivnost le še naraščala. Že sedaj predstavljajo vremenski pojav, ki zahteva največ človeških življenj. Vsem, še posebno pa starejši populaciji in kroničnim bolnikom priporočamo način življenja, ki bo nevarnost vpliva visokih temperatur na zdravje zmanjšal. Del dneva, ko je vročina najbolj intenzivna, preživimo v senci. Fizično aktivnost načrtujmo za takrat, ko je
hladneje. Recimo zgodaj zjutraj oziroma pozno popolne. Čez dan pijmo dovolj tekočine, da preprečimo dehidracijo.
Ob višjih zunanjih temepraturah, posebno kadar smo fizično bolj aktivni, z znojenjem oddajamo toploto in s tem preprečujemo pregrevanje telesa. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do toplotnega udara. S procesom znojenja izgubljamo tekočino. Potreba po vnosu tekočine je takrat večja kot običajno. Dodaten izziv lahko predstavljajo zdravila, ki se vpletajo v procese uravnavanja odvajanja tekočine. Na primer diuretiki, ki povečajo odvajanje vode iz telesa preko seča in tako pomagajo pri določenih zdravstvenih težavah, recimo zniževati povišan krvni tlak ali zmanjšati obremenitev srca pri srčnem popuščanju. Nekatera zdravila lahko neposredno vplivajo na proces potenja. Določeni antidepresivi lahko potenje povečajo, druga zdravila s tako imenovanimi antiholinergičnimi učinki pa ga zmanjšujejo.
Dovolj tekočine in izogibanje soncu
Uporabniki zdravil morajo biti torej v poletnih mesecih na svoje zdravstveno stanje še posebej pozorni. Višje temperature že same neugodno vplivajo na njihovo počutje in zdravstveno stanje, obenem pa prinaša zdravljenje z zdravili dodatne izzive in zahteva dodatno pazljivost. Zelo narobe bi bilo, če bi na podlagi predstavljenega potegnili zaključek, da je med poletnimi meseci potrebno zdravljenje z zdravili omejiti. Že samo spreminjanje odmerkov, kaj šele morebitno samovoljno ukinjanje
zdravil bi imelo lahko zelo neugodne posledice. Zdravljenje z zdravili se mora nadaljevati, le upoštevanje navodil, kot je vnos tekočine, mora biti dosledno.
To velja tudi za zdravila, ki lahko povzročajo fotosenzitivne reakcije. Pri osebi, ki se zdravi s katerim od takih zdravil se ob izpostavljanju sončnim žarkom na koži lahko pojavijo znaki, kot so rdečina, oteklina, bolečina in povišana temperatura ali koprivnica oziroma urtikarija. Možnost pojavnosti teh reakcij zmanjšamo, če omejimo izpostavljanje sončnim žarkom. Ob sončni pripeki se zadržujmo v senci, oblecimo oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami oziroma krilom, na glavi imejmo klobuk s širokimi krajci. Izpostavljene dele telesa zaščitimo z zaščitnim sredstvom, ki ščiti pred UV-B žarki (zaščitni faktor naj bo vsaj 30) in UV-A žarki. Gre za priporočila, ki veljajo za vso populacijo. Če je kljub predstavljenim priporočilom pojavnost reakcij preveč moteča, se posvetujmo z zdravnikom. V večini primerov je možno najti zdravilo, ki takih težav ne bo povzročalo.
O zdravilih, predvsem z vidika uporabe, se posvetujte z lekarniškim farmacevtom. V ta namen omogočamo posvet o zdravilih, ki smo ga poimenovali pregled uporabe zdravil. Med posvetom vam izdelamo tudi osebno kartico zdravil, ki vam bo prišla prav tudi na morebitnem potovanju oziroma oddihu, če boste vsaj za nekaj dni zapustili stalen kraj bivanja. Besedilo je pripravil Bojan Madjar (naslovna fotografija), mag. farm. spec., nacionalni koordinator projekta farmacevtske skrbi »Vprašaj o svojem zdravilu« iz Lekarniške zbornice Slovenije.
