Nočna dvoroga, prikaži se zdaj, ponočnjaška Selena, daj, prikaži se, zlij sij preko okenskih rež: z njim osvêtli Kalistion zlato, saj ti, kot nesmrtna, nisi zavistna, ko zreš to, kar ljubimci počnó. Vem, Selena, da njo in mene za srečneža šteješ, saj tudi tebi je vžgal tvoj Endimíon srce. - Filodem, grški epikurski pesnik, ki je živel v Rimu.

Rimski nastanek književnosti, se je začel z grškim prevodom. Grk Livius Andronikos je prevedel Odisejo v latinski jezik in s tem postal tudi prvi prevajalec na svetu. Velika antična književnost Rima je vplivala na nastanek renesanse v vseh umetniških upodobitvah. Pisci te dobe pa so imeli ogromen vpliv na: Shakespeara, Goldonija, Goetheja, Danteja ... Rim je preoblikoval na svojstven način grško literaturo in je v zgodovino književnosti vnesel imperialistično slepo verovanje in zavest, ležerno pojmovanje in banalizacijo skoraj vsega, skupaj z megalomanijo in poveličevanjem preko “pathosa“ in humorja.

Cesar Avgust se je zavedal pomena zgodovine in umetnosti za utrjevanje oblasti. Poleg cesarja je v Rimu finančno podpiral skoraj vse pomembne pesnike mecen Guy the Tsilny Meecenas. S tem si je prislužil spomenik. Pesniki, ki so zaznamovali Avgustovsko dobo so bili: Vergilij, Horacij, Tibul, Propercij in Ovidij.

Ovidij, Amores …

Amor: Hunc ego, si cupiam, nusquam dimittere possum; ante vel a membris dividar ipse meis. Ergo Amor et modicum circa mea tempora vinum mecum est et madidis lapsa corona comis.

Naj še tako si želim, ga ne morem odgnati od sebe, prej bi od lastnih celo udov se ločil lahko. Torej: z menoj je še Amor, ob sencih mi krožijo hlapi redkega vina in z las vlažnih je venec zdrsel.

Propercij: Una contentum pudeat me vivere amica? Hoc si crimen erit, crimen Amoris erit: Naj me bo sram z dekletom uživati skupno življenje? Kajti, če to je greh, Amor je greh zakrivil.

JUNAŠKO SPOMENIŠKI – ZGODOVINSKI EP
Videl na ščitu si ladje, z medjo okovane, in (strašno) bitko pred Akcijem lahko si videl, kako po Leukati boji divjajo; valovje blešči in se sveti od zlata. Cesar Avgustus stoji na visokem ladijskem krnu, v bitko Italce vodeč, in z njim so očetje in narod, hišni penati, bogovi zaščitniki veliki Rima; dva mu plamena gorita veselo v očeh in nad glavo, zvezda očetna se sveti, na drugi pa strani Agripa v boj gre s svojo vojskó in naklonjeni so mu bogovi, veter ugoden mu piha; na čelu nakit se mu sveti, krona za zmago na morju, storjena iz ladijskih kljunov.

ENEIDA -VERGIL
Vsi pesniki seveda med njimi tudi Vergil so uporabljali ikonografijo takratnega rimskega cesarja. V avgustovski dobi so bili del te ikonografije mita čebele (reprezentacija muz je bila v obliki čebel) in bronasti kljuni ladij ter seveda kipi. Rimski cesar Augustus se je zavedal pomembnosti zgodovine za italijane. Revni deviški druid Vergil, ki se je ukvarjal z grškimi pesniki, magijo in znanostjo, je živel na cesarjevem dvoru in ta mu je naročil ter hkrati finančno podprl pisanje velikega epa, ki se začne v Grčiji in ima kot protagonista Eneja.

Enej na popotovanju spozna veliko znamenitih ljudi. Med drugim tudi Sibilo, ki jo omenja Prešeren. V šestem delu epa prispe preko morja Vergilov junak Enej v Italijo in obišče staro prerokinjo Sibilo, ki je stara 700 let. Starko si je zaželel za ljubico bog Apolon in zato ji je podaril toliko let. Sibila je bila vedeževalka, ki je prerokbe podajala v obliki vprašanj in ugank.

LIRSKI BLAGOSLOV LJUBEZNI
Živiva, moja Lesbija, in se ljubiva, in starih svetohlincev modrovanje naj naju toliko ko počen groš boli. Glej, sonca morejo zaiti in spet vzíti, a nas, ko naša drobna lučka dogori, nas čaka le še večno nočno spanje. Daj mi poljubov tisoč in še sto, za njimi drugih tisoč, drugih sto, potem pa znova najprej tisoč, potlej sto: ko bova mnogotisočkrat se poljubila, v številkah bova zlahka se zmotila in tudi kak zavistnež kléti ne mogel bi poljubov nama šteti.

Katul - BLAGOSLOV LJUBEZNI
Katul je opeval v prvi osebi tragično in usodno ljubezen. Poleg Katula, so bili v tistem času liriki tudi: Horac, Properc, Ovid ...

SUPER ZVEZDE V OVIDIJEVIH METAMORFOZAH
Prešeren je zapisal, da mraz tare Ovidija v izgnanstvu. Dejstvo je,da so bila za časa Avgustovskega cesarstva, vse Ovidijeve knjige prepovedane. Njegovo najznamenitejše delo so Metamorfoze. Morda je bil poslan v izganstvo, zaradi dejstva, da se ni uklonil cesarju kot Vergil. V delu Metamorfoze je cesarja Avgustusa post - mortem spremenil v veliko zvezdo, sebe pa v še večjo mega- zvezdo alias super alto perennis.

PRIMERI PROPERCIJEVIH IN STACIJEVIH ELEGIJ
Umaknite se, rimski pisci, umaknite se, grški pisci: rojeva se nekaj večjega od Iliade. - Propercij

Propercij je napisal ljubezenske elegije posvečene vedno eni in isti ženski, ki je imela mitološke lastnosti boginj. Stacij je bil pesnik pozne antike. Napisal je Ahileido v čast Ahilu (»čez vsega Ahila« -ire per totum heroa) in paTebaido.

Ne, nekaj večjega bom izrekel. Sama Eneida te bo častila, ko boš pel Latincem. - Stacij

SREBRO IN ZLATO KLASIČNE PROZE ali O tempora! O mores! ("O, časi! O, morale!" - CICERO)
Kar drugi govore o tebi, naj bo njihova skrb; govorili bodo tako ali tako. Nečimrnost in častihlepje sta zelo nesrečni lastnosti. Vse, kar je dragoceno, je redko. Naj vojne zamenja mir, slovo slavljencem. Domovina je povsod, kjer je človeku dobro. Izgubljaš muko bolečina: kolikor si nadležna, nikdar ne bom priznal, da si nekaj hudega. Ne želim umreti: s smrtjo pa si ne belim glave.

Cicero
Cicero je veljal za veleum že od majhnih nog. S slovarjem, ki ga je napisal je približal grščino kot jezik Rimljanom in pa tudi njihove mite, čeprav je obravnaval svoje poznavanje grške filozofije dokaj eklektično. Bil je iz plemiške družine in kmalu je postal uradnik in konzul, vendar kar je dejansko obvladal je bilo govorništvo. Zlata doba in kasneje srebrna rimske književnosti nastopita po smrti cesarja Augusta. Prvi, ki je začel pisati v prozi je bil Cicero.V pismih je podajal svojevrstne dolge uvode. Želel si je uspeti v politiki vendar je najprej skupaj z Brutum in Kasijem nasprotoval cesarju Cezarju in se je zato podal v izgnanstvo, kasneje pa cezarju Marku, zato so njegovo odsekano glavo in prste postavili na oči vsem na govorniški oder.

KOMEDIJA IN TRAGEDIJA NA SATIRIČNO RIMSKI NAČIN
"Do česa ne moreš pripraviti ljudi, prekleta lakota za zlatom!" - SENEKA

Senekovo delo Trojanke, predstavljajo še danes tako v dramski kot v filmski izvedbi odličen svojevrsten prikaz tistega časa. Seneka je napisal veliko tragedij, ki se uprizarjajo še danes. Znana dela avtorja so: Besneči Herkul, Trojanke, Medeja, Feničanke, Fedra, Ojdip, Agamemnon, Tiest in Herkul z Ojte.

Terencijev Evnuh in Plavtove komedije so zaznamovole takratno rimsko občinstvo. Spodaj sta navedena dialoga iz dela Evnuh:
{TR.} Poslušaj, Gnaton! Kakor sem ti rekel, Tais sumniči me, da sem zaljubljen v to deklico. Kaj misliš: naj s Tais razčistim to zadevo?
{GN.} Bog ne daj! Samo še bolj ji sum razvnemaj. Kako ljubezen spremeni človeka! Ne bi verjel, da je to isto bitje! Nihče pod soncem ni bil bolj kot on vzor resnosti, strogosti, pameti. Kdor kaj soli ima, lahko z besedo doseže večjo slavo kakor drugi z največjo muko: ti imaš ta talent!
{TR.} Res je.

Plavtov Hišni strah
Plavtove komedije so bile zelo ekstremistične in priljubljene, kati obravnavale so predvsem medgeneracijske konflikte. Glavni junak Plavtovega dela je brezdelni fant, ki zapravlja očetovo premoženje. Pijančuje cele dneve, obiskuje orgije in namesto žene, si v očetovo hišo pripelje prostitutko. Zanimiv v tej komediji je odziv prostitutke, ki čuti moralno dolžnost do hlinjenja hvaležnosti razsipnemu junaku. Tragi – komika Hišnega strahu je v tem, da mladenič iskreno ljubi tako prostitutko kot očeta in ga nenehno preveva obžalovanje za svoja dejanja. Ne glede na vse, očetu pove v obraz, da si želi njegove smrti.

Plavt je dobil imeni Maccius (klovnovsko oblečena figura iz popularnih fars) in Plautus (kar pomeni ploskonogi oziroma ploskoušesni, tako kot pri ušesih lovskega psa). Plavtova komedija O loncu odlično okarakterizira skopost in davek na urin. Macciusova knjiga Dvojčka pa je tako nadčasna, da ponazarja sodobne načine običajnih vsakodnevnih sporov med zakoncema.

AVE, KRALJ - CESAR ali «Ave, Caesar, morituri te salutant»
Strahopetci umrejo velikokrat prej, preden dočakajo dejansko smrt. Izkušnje so najpomembnejši učitelj. Če moraš prekršiti zakon, ga prekrši zgolj, če s tem posegaš po moči. Drugače pa se raje zadrži. Bolje je ustvarjati, kot pa se učiti. Ustvarjanje je esenca življenja. - Cezar

Cezar je morda najbolj kultna znamenita zgodovinska osebnost, zaradi dejstva, da je spremenil zgodovino države in vladanja za vedno. Počel je več stvari hkrati kot Napoleon in ljubil kraljico Nila - Kleopatro. Vnesel je ogromno inovativnih metod vodenja med drugim tudi zakon proti izsiljevanju - Lex Iulia De Repetundis. Nižjemu sloju je pomagal. Poznan je po uvedbi koledarja. Cezarja je v lastni ambiciji v bistvu gnala lakota za zlatom, saj je v določenem trenutku zašel v finančne težave poleg tega, da je bil skrivni boj z epilepsijo. Računalniška analiza Cezarjevih in Napoleonovih vojnih napadnih strategij je dokazala, da so bile skoraj popolne.

Kot velik ljubitelj pisane besede je Cezar uvedel prvi dnevni časopis, kjer so bili državljani obveščeni tudi o znanih osebnostih. Časopis se je imenoval Acta Diurna ("Daily Gazette" v latinščini), znan tudi kot Acta Diurna Populi Romani ("Dnevna dejanja rimskega ljudstva"). Pisanje avtobiografij ali knjig, o temi s katero se ukvarjamo, je še danes praktično nezmotljiva strateška marketinška poteza za pridobivanje bodisi glasov ali popularnosti. Pregovor pravi, da zgodovino pišejo zmagovalci ... Cezar kot zgodovinska osebnost si je pridobil ogromno glasov v Rimu s pisanjem komentarjev o galski in državljanski vojni. Spodaj je naveden odlomek cesarjevega zgodovinskega zapisa o galski vojni, kjer je padlo ogromno število ljudi.

«Ko so prišli do točke, kjer se zlijeta reki, so videli, da nima smisla bežati. Veliko število jih je bilo pobitih, ostali so se pognali v vodo, kjer so utrujeni omagali ali pa jih je odnesel tok.« - Cezar

De Vita Caesarum (Življenja cesarjev) za časa cesarja Hadrijana
Plinij mlajši in starejši sta pisala o cezarju Neronu, ki naj bi ubil lastno mater. Tacij o Neronu Seneka o Caliguli. Svetonijevo najpomembnejše delo pa je obsežna biografija dvanajstih rimskih cesarjev imenovana; De Vita Caesarum, ki se začenja z Cezarjem.

PETRONIJ – ZVESTI PRIJATELJ IMPERATORJA NERONA
Poleg požara, ki naj bi ga zanetil Neron, pravi zgodovina, da si je vladar izbral za ljubimca mladeniča, ki naj bi bil podoben bivši ženi in kot v enem izmed Almodovarjevih znamenitih filmov, naj bi nato Neron kastriral ljubimca in ga spremenil v žensko. Petronij je bil dober prijatelj cezarja Nerona in mu je svetoval v obnašanju in dobrem okusu. Na žalost si je hitro nakopal sovraštvo in ljubosumje Neronovega ljubimca in zapadel v nemilost pri vladarju. Petronij si je sodil sam. Nesrečni pisec je prišel v zgodovino s Satirikonom, ki je prvi satrični roman, ki je hkrati poučen. Petronij je zbanaliziral Grke v svojih zapisih.

Odlomek pevčevega zapisa: V Efezu je živela žena, ki je tako slovela po svoji sramežljivosti, da so si jo celo ženske iz sosednjih dežel jemale za nedosegljiv vzor. Ko je ta žena morala pokopati svojega moža, se ni zadovoljila s tem, da je šla za pogrebom z razpuščenimi lasmi, kot je navada, in se vpričo množice tolkla po razgaljenih prsih. Ne, sledila je mrtvemu tudi v grobnico, in nad njegovim truplom, ki so ga po grškem običaju shranili v prostoru pod zemljo, bedela in jokala noč in dan. Ne starši ne sorodniki je niso mogli spraviti proč, ko je tako žalovala in iskala smrt od lakote; nazadnje so morali celo oblastniki zavrnjeni oditi. Vsi so objokovali ta edinstveni vzor ženske zvestobe; ona pa je že peti dan prestajala brez hrane. Ob revici je vztrajala samo še zvesta služabnica, ki je brisala solze žalujoči in prilivala olja nagrobni svetilki, kadar je hotel plamen ugasniti. Vsa dežela je govorila samo o njej, ljudje vseh slojev so soglašali, da je v njej vstal resnični vzor ženske kreposti in zveste ljubezni. - Petronij

AVE FENIKS
Ptica Feniks je pogost motiv v literaturi Rima. Pojavlja se pri Staciju, Ovidiju, Pliniju in Tacitu. Izjema je samo to, da se ptica dviga iz plamenov samo pri Staciiju. V sodobni dobi, naj ne bi bili tisti diktatorji, ki so slučajno na oblasti, izgovor za pisateljske blokade ali neuspehe. Vsakdo izmed nas se je že in se tudi bo dvignil iz pepela – če se bo potrudil to storiti na rimski način. Bodimo vsi kakor rimske AVE RARIS - FENIKS!

Nina Kosmač - pisateljica


Nazaj