V četrtek, 2. julija 2020, se je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje odprla razstava natečajnih rešitev za izbiro strokovno najprimernejših predlogov za nova objekta Fakultete za strojništvo in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki trenutno delujeta v nevzdržnih prostorskih razmerah. Na odprtju sta podporo projektu med drugim izrazila tudi državni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jure Gašparič ter rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Igor Papič. Investicija vsake od fakultet je po DIIP-u ocenjena na 48 mio €, državi pa bi se zagotovo v kratkem povrnila, saj obe članici Univerze v Ljubljani izobražujeta ključen kader za razvoj družbe ter pomembno sodelujeta z industrijo in gospodarstvom. Ob ustreznem financiranju države, bi se gradnja začela spomladi leta 2022, selitev v nove prostore pa bi bila mogoča po dveh letih od začetka gradnje, torej predvidoma leta 2024.

Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani izobražujeta nujno potrebne inženirje in farmacevte, izvajata kvalitetno in vrhunsko znanstveno-raziskovalno in strokovno delo ter uspešno prenašata znanje in inovacije v prakso, s čimer pripomoreta k razvoju in konkurenčnosti slovenske industrije in javnega zdravstva. Obe fakulteti se trenutno soočata z nevzdržnimi prostorskimi razmerami v katerih je izpolnjevanje njunega poslanstvo močno ogroženo. Fakulteti se na obstoječih lokacijah ob prometni Aškerčevi cesti soočata s premajhno površino predavalnic in laboratorijev,  potresno in požarno ogroženostjo, dragim najemom in selitvami na druge lokacije po Ljubljani, razdrobljenostjo, energetsko in funkcionalno neustreznostjo objektov, pomanjkanjem prostora za dejavnosti študentov ter za večje dogodke, neustreznimi pogoji za uporabo nekaterih preciznih naprav in še bi lahko naštevali.

Univerza v Ljubljani je zato pristopila k projektu novogradnje za Fakulteto za farmacijo in Fakulteto za strojništvo. Projekt ima že zaključen urbanističen natečaj, arhitekturni pa se je v primeru Fakultete za strojništvo zaključil z izborom ateljeja Sadar+Vuga, medtem ko se na Fakulteti za farmacijo še odločajo med drugo uvrščenima rešitvama biroja Atelierarhitekti in Arhema, projektiranje in inženiring ter biroja Ark Arhitektura Krušec. Ob zaključku natečaja je bila v četrtek, 2. julija 2020, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje odprta razstava natečajnih rešitev za izbiro strokovno najprimernejših predlogov za nova objekta Fakultete za strojništvo in Fakultete za farmacijo. Razstava, ponuja  uvid v prihodnost obeh fakultet, poleg zmagovalnih rešitev pa so razstavljene tudi ostale nagrajene rešitve.  Na ogled bo do 15. julija od torka do nedelje med 10.00 in 18.00 uro.

Na uradnem odprtju  so pomembni predstavniki s področja znanosti in izobraževanja predstavili pomen izgradnje novih fakultet. Obe fakulteti na podlagi odličnega znanstveno-raziskovalnega dela pomembno prispevata k razvoju slovenske industrije in javnega zdravstva in tako ključno vplivata na rast gospodarstva ter življenjski standard in blaginjo družbe kot celote, kar je tudi eden njunih najpomembnejših ciljev. Ravno doseganje tega cilja je v trenutni prostorski situaciji zelo oteženo, saj ta zavira, sicer plodno, sodelovanje z gospodarstvom. Čim hitrejša selitev iz mestnega jedra v univerzitetno središče Brdo je zato bistvenega pomena za mednarodno konkurenčnost države. Tega se zaveda tudi vlada, saj je projekt novogradnje nedavno uvrstila  med pomembne investicije države za zagon gospodarstva v okviru ukrepov Covid-19.

Dekanja Fakultete za farmacijo,  prof. dr. Irena Mlinarič Raščan je poudarila, da bosta obe novogradnji omogočili mednarodno primerljivost univerzitetnega izobraževanja, raziskovanja in nenazadnje oblikovanja konkurenčnih kadrov. Povedala je še, da bo sodobna infrastruktura zagotovila razvojno-inovativno podporo slovenskemu gospodarstvu, pri čemer je izpostavila širšo podporo gospodarstva, ki vključuje  pismo podpore približno 70-ih gospodarskih družb, ki sodelujejo s fakultetama.

Dekan Fakultete za strojništvo, prof. dr. Mitjan Kalin je opozoril, da je na fakulteti danes dvakrat več študentov in zaposlenih, kot jih je bilo v času, ko so bile stavbe na Aškerčevi cesti zgrajene. Veliko več je tudi opreme, zato je pogosto potrebno zavreči še povsem uporabne naprave, da se sploh zagotovi prostor za nove. Prof. dr. Kalin je povedal, da upa na podporo gospodarstva in države, saj se je v preteklosti vedno izkazalo, da je takšni podpori v naslednjih letih sledil precejšen gospodarski razvoj ter dodal, da na Fakulteti za strojništvo k projektu pristopajo z optimizmom.

Optimistično naravnan je tudi rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Igor Papič, ki je sicer dejal, da je do končnega uspeha še daleč, vendar je obenem izrazito pohvalil obe članici, ki sta po njegovem mnenju s proaktivnim pristopom in precejšnjim vložkom lastnih sredstev bistveno prispevali k vključitvi obeh novogradenj na seznam pomembnih investicij za zagon gospodarstva. Rektor je tudi izpostavil sodelovanje s trenutno vlado in z državnim sekretarjem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, dr. Juretom Gašparičem, s katerimi že potekajo perspektivne razprave o možnostih sistemskega financiranja investicij v visokem šolstvu. Na odprtju razstave je dr. Gašparič potrdil omenjeno možnost, kot potencialno dobro rešitev ter izrazil prepričanje, da bosta oba projekta, s skupnimi močmi, v najkrajšem možnem času tudi realizirana.

Novi stavbi bosta izrazito usmerjeni v funkcionalnost ključnih akademskih dejavnosti in strokovnih služb ter v učinkovito in ekonomično upravljanje ter vzdrževanje.  Zagotavljali bosta lažjo komunikacijo, sodelovanje, povezovanje in še posebej prilagodljivost tehničnim zahtevam različnih laboratorijskih enot. V novogradnjah bo dovolj prostora za vse potrebne aktivnosti, na dolgi rok pa bosta omogočali prilagodljivost novonastalim potrebam. Dolgoročno se bodo s tem znatno izboljšali pogoji za znanstvene in strokovne raziskave, s čimer pa bodo tudi domača podjetja globalno bolj konkurenčna.

Investicija vsake od fakultet je po DIIP-u ocenjena na 48 mio €. Za pridobitev vse potrebne dokumentacije bosta fakulteti investirali lastna sredstva, za realizacijo pa bosta nujno potrebovali finančno pomoč države. Ob ustreznem financiranju države, bi se gradnja začela spomladi leta 2022, selitev v nove prostore pa bi bila mogoča po dveh letih od začetka gradnje, torej predvidoma leta 2024.


Nazaj