Na velikem odru ljubljanske Drame bo v četrtek, 16. oktobra, ob 20.00 premiera krstne uprizoritve nove igre priznanega makedonskega dramatika Gorana Stefanovskega Figurae Veneris Historiae v režiji Aleksandra Popovskega. Besedilo je nastalo »po naročilu« Drame in temelji na epohalnem delu psihoterapevta, seksologa, znanstvenika, pisatelja in zagovornika pravic spolnih manjšin Magnusa Hirschfelda (1868–1935) Nravstvena zgodovina svetovne vojne (1930). V uprizoritvi igrajo: Polona Juh kot Baronica, Uroš Fürst kot Baron, Tina Vrbnjak kot Gospodičnica, Jurij Zrnec kot Kmetovalec, Saša Pavček kot Kmetovalka, Blaž Setnikar kot Študent, Saša Tabaković kot Mojster za vse, Iva Babić kot Vdova, Barbara Cerar kot Služkinja, Branko Jordan kot Kaznjenec in Janez Škof kot Magnus. Uprizoritev skozi edinstveno dramsko pisavo Gorana Stefanovskega ponuja povsem izviren pogled na prvo svetovno vojno, enega najgrozovitejših poglavij človeške zgodovine, ki se je začelo pred stotimi leti in se po štirih letih ubijalskih vojaških strategij zaključilo s šestnajstimi milijoni mrtvih in dvajsetimi milijoni ranjenih.

Vojna, ki po svoje kroji usodo, ima v igri glavno vlogo. Njeno uničevalnost in njene paradokse Goran Stefanovski v svoji zgodovinsko-družbeni satiri prikazuje s črnim humorjem, s sarkazmom in s svojevrstnim razumevanjem vsakršnih človeških šibkosti. Obenem pa gleda na prvo svetovno vojno kot na predigro k novi moriji, ki je nastopila, še preden so se lahko zares zacelile rane in prebolele travme iz prejšnje. Pravzaprav je prišlo do nje prav zato, ker ran in travm nismo znali ozdraviti. Nravstveno zgodovino svetovne vojne je Stefanovski odkril kot najstnik v domači knjižnici. »Oče ni govoril nemško, ne vem, kako je prišel do te knjige. Zame pa sta bili globok vir fascinacije: polni erotičnih risb, morbidnih propagandnih posterjev, ekspresionističnih slik Grosza in Dixa, razglednic, ki so jih vojaki pošiljali s fronte. Hirschfeldova knjiga govori o nemoralni zgodovini prve svetovne vojne. Govori o političnem svetu, v katerem uničujejo že samo idejo ljubezni, in pokaže, da je vojna množična orgija, politična perverzija, bakanalija, posiljevanje zgodovine. Žanrsko gledano je igra Figurae Veneris Historiae tragikomedija. Kot pravi James Joyce, je opazovanje človeštva, ki se poskuša zbuditi iz ‘nočne more zgodovine’, obenem tragično in komično,« je povedal v intervjuju z dramaturginjo Darjo Dominkuš. Dramsko besedilo, objavljeno v sredici gledališkega lista, je Stefanovski napisal v angleškem jeziku, v slovenščino pa ga je prevedla Valerija Cokan.

Režiser uprizoritve Aleksandar Popovski predstavo Figurae Veneris Historiae opisuje kot poetično potovanje osrednjega lika Magnusa po Evropi, kot njegovo raziskovanje in brskanje po človeških dušah.

»V naši predstavi smo poskušali ujeti trenutke, ki hkrati pomenijo začetek in konec. Skupaj z igralci in ekipo smo raziskovali, kdo je bil Magnus, kaj pomeni njegovo delo za današnji čas in kako bi se znašel v aktualnem družbeno-političnem ozračju.« Ter še doda: »Največje bogastvo in najgloblja subverzivnost sedanjega trenutka se skrivata prav v pričakovanju družbe, neke vrste prisili, da se odločimo, opredelimo, da izberemo … Naša dejanja pa vodi ljubezen. Izberemo, kar/kogar ljubimo.«

Dramaturginja in urednica Gledališkega lista Darja Dominkuš pravi, da bi Figurae Veneris Historiae »lahko imenovali tudi ‘ljubezen v času vojne’, kajti tako kot nasilje ima tudi ljubezen več obrazov, Eros in Tanatos se med vojno še posebej prežemata. In čeprav vojna erotiko najpogosteje spreminja v pornografijo, gon po preživetju ne vodi samo v zlorabljanje in ubijanje sovražnikov, temveč tudi k iskanju stika, bližine in topline. Človek je razpet med obojim, še posebej, kadar je neusmiljeno vržen med politiko in zgodovino, kot je to v dramah Stefanovskega pogosto. Stefanovski tudi pogosto na tega ubogega človeka gleda s črnohumorno distance, s katero je laže prenašati sarkazem sveta in človekovo absurdnost v njem. Vojna je mašinerija, njeno gorivo pa so ljudje, njihove izgubljene, skrivenčene duše, in bolna, okužena in pohabljena telesa. Vojna je kolektivna usoda, ne prizanaša nikomur, posameznik je v njej nemočen, a vendar v njegovi individualni reakciji, v njegovi ‘odločitvi za ljubezen’ tlijo potencialne možnosti za mir.«

Igralci so v uprizoritvi postavljeni v različne situacije, »prizore, v katerih morajo biti v vsakem trenutku pozorni na hitre zasuke dogajanja – nič se ne sme preslišati. Kot pri ledeni gori: vrh predstavlja tisto, kar je izrečeno, aforizem prizora; pod to gladino pa kot mogočna pomenska gmota ledu čepi prva svetovna vojna,« je izpostavila lektorica uprizoritve Tatjana Stanič.

Scenografijo uprizoritve so oblikovali Numen + Ivana Jonke, kostumografijo JSP, skladatelj je bil Kiril Džajkovski, luč sta oblikovala Aleksandar Popovski in Roman Kosmos. Pri uprizoritvi je sodelovala tudi asistentka kostumografije Katja Magister.

Na kratko o Magnusu Hirschfeldu
Magnus Hirschfeld je objavil več kot 500 člankov o različnih temah seksologije, zdravja, politike, morale in zgodovine rasizma. V Berlinu je leta 1919 v liberalni atmosferi Weimarske republike ustanovil Inštitut za seksologijo, ki je imel veliko knjižnico in arhiv, prirejal je javna predavanja in nudil zdravniške konzultacije. Kot Jud, ki propagira napredne ideje, je bil pogosto tarča napadov nacistov. Proučeval je predvsem povezavo med vojno in človekovim vedenjem ter dokumentiral številne, še danes neverjetne in šokantne pojave, ki so spremljali dotlej najbolj množično morijo v človeški zgodovini. Ugotovil je, da človeka občutek, da ga že jutri morda več ne bo, sili v svojevrstno brezglavo in tudi tvegano predajanje telesnim užitkom, eni redkih stvari, ki mu še preostane. Leta 1928 je sodeloval pri ustanovitvi Svetovnega društva za seksualne reforme. Leta 1930 je odšel na dolgo potovanje v ZDA in okrog sveta. Leta 1933 so nacisti zažgali Inštitut s knjižnico vred. Vzeli so mu nemško državljanstvo. Umrl je v Nici leta 1935.

Na kratko o Goranu Stefanovskem
Goran Stefanovski se je rodil leta 1952 v Bitoli. Je anglist, literarni komparativist in dramaturg, ki v svoji poklicni karieri združuje pisanje za gledališče, televizijo in film ter pedagoški poklic. Med letoma 1974 in 1978 je bil dramaturg na TV Skopje, od leta 1978 do 1986 je predaval angleško književnost na univerzi v Skopju, od leta 1986 do 1998 je bil profesor na Fakulteti dramskih umetnosti v Skopju. Med letoma 1998 in 2000 je učil dramsko pisanje na Dramskem inštitutu v Stockholmu, od leta 2003 je profesor scenaristike na Christ Church College v Canterburyju, kjer živi kot svobodni umetnik. Piše v makedonščini in angleščini, njegove igre so prevedene v številne jezike. Uprizarjali so jih po vsej Jugoslaviji, v Veliki Britaniji, na Švedskem, Danskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, v ZDA, mnoge (Let na mestu, Dvojno dno) so doživele več izvedb, igra Hi-Fi je bila uprizorjena kar sedemnajstkrat. Je član mednarodnega PEN-a in Evropskega kulturnega parlamenta. Od leta 2004 je član makedonske Akademije znanosti in umetnosti. Njegove igre so spodbudile tudi makedonske režiserje, igralce, scenografe, kostumografe, skladatelje in druge, da so z uprizoritvami njegovih dram prerodili makedonsko gledališče in ga postavili na zemljevid Jugoslavije in Evrope. Stefanovski je v makedonsko dramo vnesel svetovljansko, urbano noto, poudarja Lidija Dimkovska v spremni besedi k slovenski izdaji njegovih del, vendar zmeraj v dialogu z makedonsko tradicijo, z arhetipskim spominom, z rituali in z izročilom. V svojih igrah ponuja pogled na kolizijo sobivanja starega in novega, na razpoko med njima, na avtentično izkušnjo posameznika, ki je pogosto razcepljen, nemočen in izgubljen.

Goran Stefanovski
FIGURAE VENERIS HISTORIAE

Krstna uprizoritev

Prevajalka Valerija Cokan
Režiser Aleksandar Popovski
Dramaturginja Darja Dominkuš
Scenografija Numen + Ivana Jonke
Kostumografija JSP
Skladatelj Kiril Džajkovski
Lektorica Tatjana Stanič
Oblikovalca luči Aleksandar Popovski, Sven Jonke
Asistentka kostumografije Katja Magister

Igrajo
Polona Juh Baronica
Uroš Fürst Baron
Tina Vrbnjak Gospodičnica
Jurij Zrnec Kmetovalec
Saša Pavček Kmetovalka
Blaž Setnikar Študent
Saša Tabaković Mojster za vse
Iva Babić Vdova
Barbara Cerar Služkinja
Branko Jordan Kaznjenec
Janez Škof Magnus