LJUBLJANA, 23. julij 2020 – Skupnost socialnih zavodov Slovenije zavrača trditve ministra za zdravje dr. Tomaža Gantarja v včerajšnji oddaji 24UR zvečer, s katerimi je poskušal odgovornost za stisko, v kateri se znašli zaposleni in stanovalci Doma starejših Hrastnik, prevaliti na Skupnost kot strokovno združenje izvajalcev institucionalnega varstva. Popolnoma nerazumljivo je, da minister za zdravje skrb za obolele stanovalke in stanovalce prelaga na dom za starejše, ki bi ga po njegovem osebnem mnenju morali že zdavnaj zapreti. Skupnost bo vztrajala pri opozarjanju na napake in odločitve, ki so v nasprotju s sklepom vlade in z veljavno zakonodajo. Skupnost si vseskozi prizadeva za kar najbolj kakovostno in strokovno skrb za stanovalke in stanovalce domov za starejše ter v celoti zavrača očitke o politični motiviranosti.
Minister se odgovoru na vprašanje o predpisani obvezni osamitvi obolelih s koronavirusno boleznijo 19 v pooblaščenih zdravstvenih zavodih vztrajno izmika s trditvijo, da so v bolnišnico napoteni vsi, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Zahteve Skupnosti se namreč nanašajo na poseben ukrep za preprečevanje in obvladovanje navedene nalezljive bolezni, to je na obvezno popolno osamitev (izolacijo) bolnika, ki se mora v skladu z vladnim Sklepom o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri epidemiji COVID-19, ki je bil 14. marca 2020 objavljen v Uradnem listu št. 18100-9/2020, Zakonom o nalezljivih boleznih in s Pravilnikom o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje izvajati v pooblaščenem zdravstvenem zavodu, kar pa domovi za starejše niso. Skupnost ne pričakuje in ne zahteva bolnišničnega zdravljenja za vse stanovalke in stanovalce s koronavirusno boleznijo 19, temveč njihovo popolno osamitev izven domov, kot to predpisuje zakonodaja.
Skupnost vztraja pri oceni, da smo ponoven pojav okužb s koronavirusom v domovih za starejše pričakali slabo pripravljeni ter brez sistemskih rešitev, ki bi omogočile hitro in učinkovito ukrepanje ter bile tudi skladne z veljavno zakonodajo. Ukrepanje je tako še vedno prepuščeno improvizaciji z vsakokratnim iskanjem prostovoljk in prostovoljcev ter negotovostjo, kje in kako bomo poskrbeli za obolele. Skupnost kot neutemeljeno zavrača ministrovo trditev, da so bili pripravljeni vsi protokoli za ravnanje ob pojavu koronavirusa v domovih za starejše, saj je delovna skupina, ki je bila ustanovljena pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter je zadolžena za njihovo pripravo, doslej opravila dva sestanka in dela še ni zaključila.
Skupnost nima pristojnosti za zapiranje ali odpiranje domov za starejše. Skrajno nenavadno je, da minister na eni strani ugotavlja, da bi morali dom za starejše v Hrastniku zapreti že v običajnih razmerah, hkrati pa v njem zadržuje obolele stanovalke in stanovalce ter od zaposlenih pričakuje in zahteva, da bodo brezhibno izpolnili vsa priporočila, čeprav zanje nimajo vseh nujno potrebnih pogojev. Na to dejstvo Skupnost že vseskozi opozarja.
Domovi za starejše so doslej od različnih institucij prejeli več kot 50 različnih dokumentov z navodili in priporočili za preprečevanje in zajezitev širjenja okužb s koronavirusom, vključno z navodili Ministrstva za zdravje o organizaciji treh con in izvajanju osamitve obolelih znotraj domov, ki so v nasprotju z zakonodajo. Številna navodila in priporočila ne tvorijo celovite sistemske rešitve, predvsem pa z dokumenti ne moremo odpraviti temeljnih težav, s katerimi se vseskozi soočajo domovi za starejše: pomanjkanje in neprimernost prostorov in opreme ter pomanjkanje zaposlenih.
Ministrstvo za zdravje ni zagotovilo ustrezne mreže negovalnih bolnišnic, domovi za starejše pa se že vrsto let spreminjajo v poceni negovalne bolnišnice in opravljajo delo, ki bi ga moralo zagotoviti zdravstvo. To je za državo oziroma zdravstveno blagajno občutno ceneje, saj večino stroškov bivanja v domu pokrijejo stanovalke in stanovalci ter njihovi svojci. Izračuni v splošnem dogovoru za letošnje leto domovom odmerjajo 14,90 evra plačila iz zdravstvene blagajne za dan zdravstvene nege. Za primerjavo: za zdravstveno nego in paliativno oskrbo v bolnišnici je namenjenega 116,30 evra, za podaljšano bolnišnično zdravljenje pa 128,36 evra.
Ministrstvo za zdravje je 6. julija 2020 sprejelo tudi Odredbo o začasnem ukrepu prepustitve nastanitvenih objektov zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, s katero je opredelilo način prepustitve nastanitvenih objektov za namene izvajanja ukrepov za zajezitev okužbe s koronavirusom, in sicer za potrebe izvajanja ukrepov osamitve in karantene, ko se ti morajo izvajati v posebej določenem prostoru in ko iz utemeljenega razloga ni mogoče določiti vrste osamitve na naslovu bolnikovega stalnega ali začasnega prebivališča, v zdravstvenem, socialnovarstvenem, ali vzgojno-izobraževalnem zavodu oziroma drugem primernem prostoru. Po odredbi so v takšnih nastanitvenih objektih zdravstveno dejavnost dolžni zagotavljati javni zdravstveni zavodi, ki delujejo na območju objekta, kar pa domovi seveda niso.
Hkrati Skupnost zavrača tudi današnje trditve ministra, da ni pripravila predloga zahtevanih podrobnejših standardov za izvajanje posameznih vrst oskrbe in kriterijev za določitev vrst oskrbe glede na potrebe uporabnikov storitev institucionalnega varstva v domovih. Skupnost je v okviru izvajanja javnih pooblasti predlog pripravila že leta 2012 ter ga dopolnila v letih 2018 in 2019. S predlogom je seznanila vse poslanske skupine, prav tako je na to problematiko junija letos ponovno opozorila Vlado, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Foto: VP Verband Pflegehilfe
