Najprej v celotnem vesolju Kaos se je rodil, in potem univerzalno zavetišče Gaia z velikimi prsmi je varno (večni bogovi, prebivalci olimpijskih snežnih vrhov), mračni Tartarus, ki leži globoko v zemlji in med vsemi večnimi bogovi najlepši - Eros (Heziod - Teogonija). Kar je del kolektivne in individualne podzavesti, ne potrebuje dodatnih obširnih interpretacij in razlag, saj so, če drugače ne pa v imenih in simboliki grški pisci, rituali in bogovi še kako del evropskega vsakdana, četudi se tega ne zavedamo ali pa nam ni mar za to.
NA OLIMPU
Jezo, boginja, zapoj, zamero Pelida Ahila, hudo gorje, nič koliko ran je zadala Ahajcem, vrste najdrznejših duš je strpala v Hadove veže, kupe junaških teles pa v trganje psom prepustila, v lakomno žrtje ujedam, saj Zevs tako je odločil, vse odkar sta se prvič sporekla in sprta razšla se kralj Atrid, vladar, in Ahil, božanski bojevnik.
ILIADA - HOMER
Po Prešernu začnimo pri Homerju - avtorju Iliade in Odiseje, kjer nastopajo pošasti, heroji, sirene, ninfe, polbogovi in bogovi. Homer ne omenja ženske boginje Zemlje, temveč preiide na drugo plast božanstev in postavi Zeusa skupaj z ljubosumno ženo Hero na zlati prestol in tako ustoliči 12 glavnih bogov in oriše Homersko vero.
Na Olimpu so beli golobi prinašali nektar (ambrosia), da so lahko bogovi ohranjali svojo nesmrtnost, moč in večno mladost. Značilnost grških bogov je favoritizem, tekmovalnost in maščevalnost, skupaj s sposobnostjo le redkih bogov zavzeti živalsko telo. Nekateri motivi predstavljajo Zevsa kot bika, Pozejdona kot konja, ženske, ki so bile blizu Heri ali Artemidi, pa kot krave ali medvedke. Zeus je vladal nad vsemi in kdor ga je razžalil je utrpel hude muke. Obstajal pa je tudi raj za posebne izbrance imenovan Elizij. V Elezij so vstopili Menelaj, Zevsov zet, Helenin mož ...
Na gori Olimp so živeli v zlatu Homerjevi bogovi in kot izjema je bila oblečena v zlato tudi Pandora, kajti bila je z vsem obdarjena. Vpliv starogrških motivov je razviden v vsej Prešernovi poeziji, predvsem pa so prisotne podobe iz Teogonije, ki je triplastna katalogizacija bogov, ki se začne z bogom Kaosom in boginjo zemlje - Gejo. Omenjena boginja je glede na zapise avtorja Teogonije imela sposobnost samooploditve in roditi celo vrsto božanstev brez moškega.
Pri obravnavi starogrških piscev je ne samo pomembna osebna interpretacija, vendar ima bralec privilegij pričeti z branjem tudi na sredini ali in res medias (grško latinski izraz), kajti od Homerja pa do Aristotela – so starogrški zapisi osnova in neizčrpen vir dosmrtnega učenja - zaviti v misterij. Kot kompleksnost naj navedem, da se Senekova Medeja močno razlikuje od Evripidove in pa da je starogrška pisava A še vedno nerazumljena.
Etnologija je veda, ki temelji na ustnem izročilu mita. Težko je definirati mit, saj je že beseda sama po sebi večpomenska. V antiki je bil mit skoraj kompletno prepleten z bogovi. To naj bi bila literarna definicija mita. Če pa vpletemo mite skupaj z rituali, pa preprosto osvojijo mistiko videnja oziroma božjega vidienja, kar naj bi bilo omogočeno tudi pri Grkih samo izbrancem. Počasi s prihodom znanosti in filozofije so se začele tudi funkcije glavnih bogov Olimpa prenašati na druge bogove. Boginja usode Moira, ki je bdela nad vsemi, je postala hibrid skupaj z Lhesis, Kloto in Atropos.
NOROST KOT NAJHUJŠA BOŽJA KAZEN
Mnogokateri grški bog je imel poleg posebnih darov tudi močno potencirani človeške slabosti. Večina grških bogov je nenehno tekmovala med seboj in včasih celo zapustila določene smrtnike kot v primeru Medeje, ki so jo zapustili vsi bogovi. Parisu je sicer boginja izpolnila željo in mu podarila ljubezen najlepše ženske tistega časa Helene, vendar je bila princesa tedaj poročena in je služila kot izgovor za krvavo vojno.
Helena je bila spočeta med Zeusom, ki se je, da bi lahko občeval z Ledo, spremenil v lepega laboda. Hera, Zeusova setra in žena, je zaradi ljubosumja na druge ženske ničkolikokrat poslala Grkom, najhujšo možno kazen - v obliki norosti. Dioniz, je tudi na lastni koži okusil norost. Bog vina, je kot dojenček in sin Zeusa bival v očetovi nogi, da ga ne bi Hera ubila. Enako kot mačeha je kot mladenič tudi Dioniz začel pošiljati norost kot kazen.
DINAMIZEN MITOLOGIJE
Spoznavanje grških mitov in bogov se je odvijalo skozi zgodovinske, mistične starogrške pisce in pesnike. Za Homerjem so drugi postavili v ospredje druga manj elitistična božanstva in pisali tudi o nepravičnosti bogov do ostalih ljudi. Aristotelj je upodobljen kot primer šovinizma, res pa je, da je treba vse interpretirati glede na sociologijo časa in domišljijo piscev. Hektor je morda edini junak Homerjeve Iliade, ki nima izrazito negativnih lastnostni razen morda nepotizma do brata in pa
sestre Kasandre. Seveda tudi sam doživi herojsko smrt, ko ga ubije Ahil, ker maščuje smrt Patrokla.
... Meni ne odtehta življenja nikar vse tisto bogastvo, kar ga imel je, kot pravijo, Ilios, mesto prijazno, prej, za miru, še preden prišli so sinovi Ahajcev, tudi zaklad ne, ki kamnati hram Apolona strelca skriva ga varno za pragom, stoječ na skali pitonski. Lahek so plen vitoroga goved in ovce rejene, ni težko si dobiti trinožnikov, konj zlatogrivih, duša človeška pa - nje ne udržiš, s prijemom ne s klicem, več se ne vrne, ko z dihom poslednjim ušla je prek ustnic.
Tetida namreč veli, srebronoga boginja mi mati, češ da dvoje usod me vodi do smrtnega cilja, ako ostanem le tu in dalje se bijem krog Troje, šla je vrnitev mi pozlu, a čaka me slava nesmrtna, ako pa pridem domov, tja v ljubo deželo očetno, šla mi je slava pod zlo, a čaka me dolgo življenje. - Homer - Iliada (3 odlomek 9 spev)
ARGONAVTI IN ZELENI ZMAJ V LJUBLJANI
Nekateri so s svojo interpretecijo grških piscev prišli do nenavadnih zaključkov. Troja naj bi bila hrvaška Istra in prvi prebivalec Ljubljane naj bi bil Jazon, ki je ubil ljubljanskega zmaja. Jazon je bil poročen s kruto Medejo in naj bi prišel do Ljubljane in Vrhnike skupaj z Argonavti v iskanju zlate rune. Ljubljanski zmaj kot podoba mesta in grb Vrhnike, naj bi podpirala tovrstno legendo. Orfejev spomenik je viden na Ptuju. Orfejeve misterije so se s časoma oddaljevale od kulta
Dionizu in priznavale vedno bolj apolični princip.
MELIKA
“… to je moj dragi otrok, po lepoti je kot zlati cvet. To je moja ljubljena Kleida, moja edina. Ne bi je dala za vso Lidijo bogato niti za Lesbos, dragi dom …”
SAPHO ZA HČER KLEIDO
Sapho je bila glavna predstavnica Melike skupaj z Alkajem. Pesmi so se recitirale ob spremljavi lire ali harfe.
EPOPTEIA IN MISTERIJE
»Pentej: A kaj je bistvo orgij, v čem njih smisel? Dioniz: Neposvečenemu je to skrivnost. Pentej: Pa v kakšen prid svojim vernikom? Dioniz: V obilen, le da to ni za tvoja ušesa.«
EVRIPID - BAKHE
Bistvo mistike je vera v posmrtno življenje. Zadnja skrivna faza eleginskih ritualov je bila imenovana epopteia ali videnje. V tistem trenutku je vpeljanec v ritual končno spoznal vero v posmrtno življenje. Najpomembnejši kulti misterijev so bili imenovani po Dionizu, Orfeju, Demetri, Izidi, Adonu. Elevzinska praznovanja, dionizični in orfični rituali so bili zelo pomembno v dobi klasične Grčije. V začetnih fazah teh ritualov so lahko sodelovali vsi in ljudstvo je lahko videlo svečenice s
cvetjem ali voz z velikim falusom, ki je bil začetek faze teh kultov, ki so oznanjali nove letne čase ali pa začetek določenih zabav. Zadnje ritualne faze kulta so bile namenjene samo izbrancem in so se odvijale v templih ali bodisi v gozdovih. Vsi pa so ob teh priložnostih pili Dionizovo kri oziroma vino. Orfej glede na mit, naj bi bil tudi prvi vegetarijanec in tisti, ki je s svojo liro ukrotil vse živali in rastline.
Kult Dioniza in Apolona je vseboval iniciacijski ritual, namenjen le udeležencem kulta. Iniciajcijski ritual je vseboval neke vrste imitatio dei. Homerska religija olimpijskih bogov je bila namenjena večinoma privilegiranemu sloju ljudi, medtem, ko je bil kult Dioniza namenjem socialnim izobčencem in predvsem pijancem in ženskam. V istem času sta Herodot in Tukidid pisala o zgodovini.
DEUX EX MACHINA
Vse mesto je okuženo od tebe. Vsi žrtveniki oskrunjeni od ptic ujed in psov, ki se gostijo ob truplu bednega sina Ojdipa. A vedi ti: še preden sončna os se zavrti, boš plačal sam z nekom iz svojega rodu.
ANTIGONA - SOFOKLEJ
V slovenščini so dosegljive vse grške tragedije in imamo več kot petdesetletno tradicijo uprizarjanja tovrstnih dram. Grki so izumetelji teatra, ki je nastal v čast bogu Dionizu. Dioniz je pil iz kozjih rogov in žrtvovali so mu bike in kozlje. Iz izpeljanke besede kozelj prav tako izvira grška beseda za gledališče. Poleg teatra pa so pomembna dela zgodovinarja Herodota in komedije Aristofana
Če v to ozreš se, vem, da boš spoznal, da iz hude jeze se rodi le húdo. Snovi ne malo ti je za razmislek, ko trajno si ugaslih oči oropan. Popusti! Kdor prosi kaj pravičnega, naj ne prosjači zanj! Če kdo je užil kaj dobrega, naj to še sam skazuje! - Antigona - Sofoklej
Največji predstavniki odrske uprizoritve so: Ajshil, Sofoklej in Evripid. Rojstvo teatra je povezano z dionizovimi rituali. Dramske igre so potekale šele četrti dan praznovanja Dioniza. Predhodno je potekal sprevod njemu v čast in tretji dan je bilo na vrsti žrtvovanje bika ali kozla, kjer je bilo treba jesti še toplo meso živali.
Evripid je bil reformator dramske interpretacije, ki je med drugim uvedel DEUX EX MAQUINA, kot razplet svojih dram. Veljal je za velikega samotarja, ki živel v jami, potem, ko sta mu bili nezvesti dve ženi. Bil je učenec dveh velikih mojstrov sofizov Anaksagore in Aristofana. Posebno je bil zasmehovan od Aristofana, kajti zdelo se mu je silno smešno, da lahko nekdo, ki je tako racionalen, napiše toliko o temnih človeških strasteh in se ukvarja s primitivnimi dionizničnimi nagoni in spolnostjo. Njegovo življenje je zavito v skrivnost, zato nekateri verjamejo, da ga je raztrgalo krdelo psov, drugi pa da so pobesnele svečenice kulta Dioniza, ki naj bi mu iz jeze, ker je razkril misterije ražrle srce. V Grčiji so dramatiki na tekmovanjih predstavili 3 drame in eno komedijo. Ajshil je svoje dela imenoval »mrvice iz bogate Homerjevee mize«.
O, Zevs, ki zdaj ošabno nosi glavo, bo tudi še nekoč pohleven! Svatba, ki jo pripravlja zdaj – prav ta ga bo še páhnila z vladarskega prestola. Takrat se bo izpólnilo prekletstvo, ki ga je nanj priklical oče Kronos, s pradavnega prestola strmoglavljen. Nihčè bogov ne ve mu svétovati, kako naj se ubrani tega zla. Samo jaz vem. Naj le sedi pogumno, naj le zaupa v svoj nebesni grom, naj le vihti v rokah ognjene strele! Vse to ga ne obváruje takràt, ko bo osramočen in strmoglavljen. Sam sebi zdaj sovražnika pripravlja, ki ogenj, silnejši kot blisk, odkril bo, iznašel zvok, močnejši od grmenja, ki zdróbil bo celó trizob, s katerim Pozejdon biča morje, zemljo stresa. Takrat bo Zevs premagan, strt spoznal, kaj je oblast in kaj podložništvo. - vklenjeni Prometej - Ajshil
HELENISTIČNO PESNIŠTVO
»Ne pojem ničesar, kar ne bi bilo dokumentirano« - Kalimah
V Helenizmu je prišlo do sprememb v literaturi. Ep je počasi zapustil veljavo kot najvišja oblika pesnitve. Apolonij Rodoški, Teokrit in Herondas so predstavniki te dobe. Pojavile so se kratke pesmi. Komedije pa so postale bolj politično kritične. V helenističnem obdobju, je prišlo do dostopa literature prav vsem. V arhitektekturi je bili vse pretirano in začelo se je obdobje različnih novih literarnih zvrsti. Helenizem je nastopil s smrtjo Aleksandra Velikega.
Jezik več ne gane se nepremičen, nežen ogenj bliskom spreleti me, luč oči mi ugasne, v ušesih slišim šumno bučanje. Pot oblije vse mi telo, trepečem, Malo še, pa po meni bilo bi, mislim, moja Agalis. Toda treba vse je prenesti. - etiopske zgodbe - Heliodor
INTERPRETATIO GRAECA
Grški zdravnik in filozof Alkmajon se je trudil obrazložiti zdravilno moč spanca. Hipnos (bog spanja in hrati dvojček Tanatosa) je v starogrški kulturi rodil tri sinove: Fobosa, Fantazosa, Ikelosa in Morfeja. Kadar sem ležala v bolnišnici, so mi dali Orfejevo tabletko za spanje ... Gledala sem sodobne Zeuse, Afrodito in Apolona (bog medicine in časovni predstavnik sedanjosti). Večkrat sem bila v položaju v katerem si nisem želela biti, ampak Moire ali Tihe (boginje naključij in usode) so me
popeljale tja ... Zastrupile so me tudi kačje Erinije maščevanja strupenih solz ... Poti nazaj ni ... Lepo bi bilo, če bi vsi poizkusili upoštevati eno izmed načel starogrškega pisca ... “ne škodovati.“...
Nina Kosmač - pisateljica
