Smeh in radost sta doma v Srečni hiši

Srečna hiša v Lukovici je v petek, 28. novembra, prvič sprejela množico nasmejanih obrazov, ki so se polni pričakovanj zbrali pred njenimi vrati in pozdravili projekt, katerega namen je povezovanje in sodelovanje, tudi medgeneracijsko, predvsem pa tkanje trajnostnih vezi v korist celotne družbe, tako na lokalni kot tugi globalni ravni.

Vizijo in dober namen Srečne hiše so se podprli številni znani Slovenci - glasbenice Jadranka Juras, Tinkara Kovač, Rebeka Dremelj in Urška Majdič pa članice ansambla Skrivnost, stand up komik Boštjan Gorenc – Pižama ter atleta Mitja Petkovšek in Mojca Rode. Podporo pa so izkazali tudi humanitarni Slovenci, med njimi ustanovitelj humanitarne organizacije H.O.P.E. Klemen Mihelič in soustanoviteljica organizacije Za otroke sveta Urša Faal.

Zbrane je tako pozdravil tudi Mitja Petkovšek, ki si želi, da bi vsak otrok na svetu imel možnost, da živi vsaj toliko srečno kot živijo njegovi otroci in kot je odraščal on sam. Njegovi misli sta se pridružili tudi Rebeka Dremelj in Urška Majdič. Rebeka, ki je zbrane segrela tudi s svojo glasbo, je ob tem še pozdravila priložnosti, ki jih bo otrokom ponujala Srečna hiša: »V svetu je preveč negativizma in je nujno potrebno začeti širiti izključno pozitivo med otroke. Otroci se bodo v Srečni hiši lahko igrali, družili s sovrstniki v pozitivnem okolju in bili preprosto SREČNI. Sreča otrok, pa je najpomembnejša stvar v življenju, zato jo je nujno potrebno podpreti. « Urška pa je obljubila, da se bomo z njo v Srečni hiši še večkrat srečali in izdala, da z Alenko že snujeta skupne delavnice: »Prepričana sem, da se bomo imeli super, da se bomo igrali in učili, tako starši kot otroci.« V nadaljevanju je otroke s prav posebnimi pravljicami nasmejal tudi Boštjan Gorenc – Pižama.

Na otvoritvi pa ni manjkala niti Alenka Žumbar Klopčič, pobudnica projekta in podjetnica, ki se zaveda tudi manj lepih stvari, ki nas vsakodnevno obdajajo. Alenka ni ostala imuna na življenjske stiske drugih, tako soljudi, predvsem otrok, kot tudi živalic. Z mislijo o boljšem jutri je povezala skupino krasnih ljudi, ki jih prav tako bogati sposobnost sočutja in pa pozitivna energija, ter jih usmerila na skupno pot ukrepanja pri odpravljanju ali pa vsaj minimiziranju takšnih in drugačnih stisk. Tako je nastala Srečna hiša z osnovnim namenom zagotoviti otrokom prijazen prostor, ki bo s prav posebno igralnico in učnim prostorom ter učno pomočjo zagotavljal lokalno veselje. Projekti in dejavnosti Srečne hiše pa bodo segali iz lokalnega tudi v globalno sfero, aktivnosti v tem oziru pa že potekajo.

Razstava Lokalno veselje za globalno srečo bo v Srečni hiši na ogled do februarja 2015
Otvoritev Srečne hiše je pospremila razstava risbic in pisem Lokalno veselje za globalno srečo, ki so jih pripravili krašenjski osnovnošolci – od 1. do 4. razreda - za gambijske sovrstnike in obratno. Projekt Pisma sveta, kjer otroci iz lokalnega okolja pošiljajo pisma in različne likovne ali literarne izdelke drugim otrokom po svetu, povezuje trenutno lokalno okolje z otroci iz Gambije, in sicer preko društva Za otroke sveta, ki vzpostavlja svojo »srečno hišo« (center za otroke) v Gambiji. Na otvoritvi je soustanoviteljica te organizacije Urša Faal pozdravila iniciativo: »V risbicah in pismih so otroci odgovarjali na vprašanja, »kdo sem jaz in kako živim« ter »kako si predstavljam tebe in tvojo deželo«. Gambijski otroci so se izdatno potrudili s preslikavo simbola občine Lukovica.« Alenka Žumbar Klopčič je ob tem dodala: »S sloganom Lokalno veselje za globalno srečo želimo premoščati vrzel med nami, ki smo tu, in ljudmi, ki živijo kod drugod na skupnem planetu.«

Od manjših akcij z dobrim namenom do Srečne hiše
Pod okriljem ustanoviteljice Srečne hiše so se odvijale manjše akcije zbiranja potrebnih sredstev za druge, od denarja, šolskih potrebščin, oblačil in igrač do hrane tako za ljudi in za živali. Te so sčasoma prerasle v večje projekte, kot sta bili denimo septembrska akcija zbiranja šolskih potrebščin za socialno ogrožene šolarje in otroke v rejništvu s širšega območja Domžal ali oktobrska donacija otroških slikanic Zvezi prijateljev mladine (ZPM) Domžale za male Domžalčane iz socialno ogroženih družin. Podobni projekti se bodo sedaj nadaljevali v sklopu dolgoročno usmerjenih projektov Srečne hiše. Alenka Žumbar Klopčič je ob tem pojasnila: »Verjamem v moč razmišljujočih posameznikov in skupin. Četudi so te majhne, menim da lahko spreminjajo svet – če ne na makro pa vsaj na mikro ravni. In prav to je tisto, kar želimo doseči tudi s Srečno hišo.«

Zakaj Srečna hiša?
Odpravljanje vsakodnevnih socialnih stisk je kontinuiran proces, ki pa marsikdaj ne privede do želenega rezultata - da bi stiske povsem izginile. Srečna hiša tako stopa korak naprej in skozi svoje aktivnosti razmišlja o rešitvi, ki bi ljudem, predvsem mladim, ki imajo pred seboj še vso prihodnost, omogočila napredek v lastnem razvoju oz. da postanejo čim boljši ljudje zavoljo celotne družbe. Hiša bo tako ponujala stimulativno okolje, ki jim bo pomagalo do zdrave samopodobe, jih s pomočjo Ajde in Arnele, ki bosta v hiši nudili vsak dan tudi učno pomoč, opogumila pri doseganju življenjskih ciljev in prebojev, na katere bodo lahko najbolj ponosni prav sami. Zato torej Srečna hiša – z učnim prostorom in učno pomočjo za večje in z edinstveno igralnico za malo mlajše otroke.

Financiranje Srečne hiše s pomočjo ART trgovinice
Da bo Srečna hiša lahko živela, je v njej tudi ART trgovinica, kjer so naprodaj izdelki domačih obrtnikov in ustvarjalcev, pri čemer gre 30 odstotkov od prodaje za plačilo učne pomoči in za izvajanje projektov ter drugih rednih aktivnosti za pomoč otrokom. Te bodo vselej dobrodelne in usmerjene v podporo razvoju nekogaršnje perspektive oz. veselejše prihodnosti. Vsak, ki bo hišo obiskal, bo tako iz nje lahko odšel srečnejši.

Tradicionalno največ rejniških družin prav v Lukovici pri Domžalah
Rejništvo ima na območju Centra za socialno delo (CSD) Domžale skoraj stoletno tradicijo, ki živi še danes. V tem oziru je na tem območju največ rejniških družin v Sloveniji. Marta Tomec iz Centra za socialno delo (CSD) Domžale je na otvoritvi Srečne hiše razložila, da je rejniškim otrokom skupno dejstvo, da starši niso znali ali zmogli poskrbeti za osnovne pogoje, ki jih sicer vsak otrok potrebuje za zdrav razvoj. Njihova izhodišča so drugačna, zato si zaslužijo še dodatno pozornost in okolje, kjer bodo začutili, da še obstajajo ljudje, ki jim je mar zanje. Srečna hiša bo predstavljala pomembno točko združevanja in opore tistim, ki to najbolj potrebujejo.

Na območju Domžal je danes v rejništvu približno 162 otrok, ki so nastanjeni v 82 družinah, od teh so le štiri sorodniške. To je največje območje z dejavnostjo rejništva v Sloveniji, v kateri je sicer v rejništvu skupaj 1.025 otrok, rejniško dejavnost pa izvaja 734 družin, od teh je 257 sorodniških. Srečna hiša je usmerjena predvsem k otrokom iz rejniških in socialno ogroženih družin, saj ti otroci nimajo urejenih primarnih družin, so pa v ta prostor vabljeni tudi vsi drugi otroci, pa tudi starši in drugi, ki iščejo svoj košček sreče.

Kdo je vse pripomogel k nastanku projekta Srečne hiše
Velike zahvale za to, da je Srečna hiša odprla svoja vrata gre sponzorjem in podpornikom, skupini krasnih ljudi, ki so projekt podprli vsak po svojih močeh:
- Marjanu Kvedru, lastniku objekta Avto Kveder, ki je z navdušenjem podprl zamisel ustanovitve Srečne hiše;
- Maticu in Špeli Pošebal, ki sta v okviru svojega podjetja Hutko izdelala resnično edinstveno notranjo opremo in znamenite Hutko hiške za igralni prostor za otroke;
- ilustratorkama Nini Meglič in Ajdi Erznožnik, ki sta pripravili izjemne ilustracije, s katerimi je opremljena ne le Hutkova hiška pred Srečno hišo, ampak celotna hiša, saj ilustracije ponazarjajo pravzaprav njeno bistvo;
- lokalnemu podjetniku (ne želi biti imenovan) za prvo donacijo, s katero smo poravnali prve materialne stroške,
- družbeno odgovornemu podjetju Geoplin, večjemu sponzorju oz. donatorju, ki je finančno podprl Srečno hišo, da bomo lahko poravnali večino računov za igralni prostor, t.i.  Plinkovo igralnico;
- novinarki na Energetiki.NET Tanji Srnovršnik Volarič in njenemu možu Mitji za eno prvih finančnih donacij, s katero smo plačali arhitekturno pomoč;
- skupini Reflecta, ki je Srečni hiši doniralo najsodobnejša svetila;
- Maloserijski kartonaži iz Slovenske Bistrice, ki je za učni prostor doniralo posebne pisalne mize in stole iz kartona, na njihovi atraktivni sedežni garnituri iz kartona pa si bodo lahko po naporni igri spočili tudi najmlajši;
- ustvarjalki Barbari Mihelič s Krtine za lično porisane lesene pručke za najmlajše – te so v Srečni hiši tudi naprodaj;
- Janku Lukmanu iz Brunlesa in podjetju Tisa za prevoze zunanje hiške in notranje opreme ter za hlod ob zunanji Hutkovi hiški;
- družini Cimperman s Podrečja za podarjen televizijski sprejemnik in anonimnemu donatorju z Vira pri Domžalah za podarjeni Xbox;
- oblikovalki Maji Rostohar, ki skrbi za celostno grafično podobo Srečne hiše;
- PR svetovalkam Vanji Žižmond in Manci Šalehar iz agencije POVEM, ki skrbita za dober glas o nas;
- vsem prijateljem Srečne hiše, ki bodo v hiši v prihodnosti izvajali raznorazne dogodke in aktivnosti ter na svoj način podpirali njene aktivnosti in projekte – pri čemer bi izpostavili Jernejo Pavček z njenimi Zelenimi prstki, Nino Meglič, s katero bomo lahko risali in barvali, vodjo projektov na Energetiki.NET in pisateljico Matejo Kegel Kozlevčar, s katero bosta skupaj z Alenko Žumbar Klopčič pripravljali bralne urice, novinarki Energetike.NET Ano Vučina Vršnak, ki jo prav tako poganja neizmerna energija in želja pomagati drugim, ter Ajdo in Arnelo, ki bosta v hiši na voljo za učno pomoč;
- ustvarjalkam – med njimi denimo Andreji Krašna in Tini Vinkovič -, ki sta se predstavili na stojnicah na otvoritvi Srečne hiše in katerih izdelki bodo naprodaj tudi v ART trgovinici Srečne hiše, 30 odstotkov od prodaje pa bo namenjenih plačilu učne pomoči v hiši;
- učiteljicam iz podružnične šole v Krašnji, ki so pokazale odprtost za širjenje otroških obzorij tudi izven šolskega programa, pod njihovim mentorstvom pa so otroci tudi pobarvali nekatere sličice na lesu, v okviru Nininih in Ajdinih linij, in tako pomagali prostoru vdahniti otroško dušo;
- predsednici kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski, gospe Veri Beguš, ki je prav tako z različnimi napori – vede in nevede – prispevala k zamisli in nastanku Srečne hiše – to je tudi gospa, ki je lahko čudovit zgled za osebno aktivacijo, povezovanje in sodelovanje prav vsem generacijam;
- gospe Marti Tomec, ki je na Centru za socialno delo Domžale zadolžena za otroke v rejniških družinah na našem območju – z njeno pomočjo smo pomagali že marsikateremu otroku, marsikateremu pa še bomo, saj bodo že naslednji projekti, ki jih že aktivno pripravljamo za december, usmerjeni prav v pomoč izbranim socialno ogroženim in otrokom v rejništvu,
- ambasadorjem, ki so podprli projekt in prispevali svoje ideje za njeno življenje – pri tem gre še posebna zahvala Urški Majdič, s katero se bomo v hiši še veliko družili, še posebej ob čarobnih čokoladnih čarapinih.

Na območju CSD Domžale so lani v rejništvo namestili skupaj 33 otrok, njihova povprečna starost pa je bila 7,5 leta. Pet otrok je bilo še dojenčkov, osem jih je bilo starih manj kot šest let, 15 otrok je bilo osnovnošolcev, starih od šest do 13 let, 5 pa jih je bilo starejših od 13 let. Starostna struktura vseh otrok v rejništvu (162) na območju Domžal v letu 2013: največ̌ je bilo osnovnošolcev (83), 34 predšolskih, 33 dijakov in 12 študentov. Otroci prihajajo iz 36 CSD po vsej Sloveniji (VIR: CSD Domžale).