Ob svetovnem dnevu čebel bomo v Živalskem vrtu Ljubljana odprli ''Hotel'' za manj znane samotarske čebele in druge divjinske živali. Tridnevni čebelji praznik bomo obeležili z vodenji in izidom knjige Svet Čebel pisca in mojstra nadomestnih bivališč za živali ter sodelavca ZOO Ljubljana Ivana Esenka.

Svetovni dan čebel ni le praznik ene – kranjske čebele. V Sloveniji živi še okrog 550 vrst samotarskih čebel in čmrljev, ki so veliko manj poznani, a nič manj pomembni opraševalci kulturnih in drugih rastlin. Dogodek bomo zato v ZOO Ljubljana obeležili z odprtjem ''Hotela'' za manj znane samotarske čebele in druge divjinske živali s sloganom ''Brez strahu, oprašujemo in ne pikamo!« 

Ob tej priložnosti bo pri Založbi Družina izšla tudi knjiga z naslovom Svet čebel avtorja in sodelavca ZOO Ljubljana Ivana Esenka, ki bo ves čebelji vikend obiskovalce zbliževal z divjinskimi čebelami ter podpisoval svojo knjigo. Dogodek z vodenjem po ''hotelu'' in knjigi avtorja bo potekal v soboto 19. in nedeljo 20. maja 2018 med 10.00 in 13.00 ter 14.00 in 18.00 uro. V ponedeljek, 21. maja 2018 ob 12.00 uri pa bosta avtor Ivan Esenko ter avtor uvodne besede Bernard Nežmah za medije predstavila monografijo Svet čebel, ki je izšla pri založbi Družina.

Čebelarska zveza Slovenije je leta 2014 dala pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel, na dan 20. maj. Pobudo je podprla Vlada Republike Slovenije in letos prvič praznujemo Svetovni dan čebel. Pomen divjinskih čebel v okolju je izjemen, saj so vse po vrsti opraševalke žužkocvetnih rastlin. Nekatere med njimi so celo specializirane na opraševanje samo določenih rastlin, zato se v okolju pojavljajo le v času njihovega cvetenja. Večina med njimi pa obiskuje cvetove širše palete rastlin. Za razliko od medonosne kranjske čebele živijo samotarsko, zato se je za njih uveljavilo ime samotarske čebele.

Samotarske čebele so izjemne opraševalke tudi kulturnih rastlin. Njihova dejavnost se še posebej odraža na sadnem drevju in seveda mnogih poljščinah in vrtninah. Posebno tam, kjer je manj medonosnih kranjskih čebel, so lahko samotarske čebele edine opraševalke! Privabimo jih z nameščanjem gnezdilnic, v katerih samice poskrbijo za zarod. Pri tem sledimo vzorcu njihovih naravnih prostorov za gnezdenje, kot so slamnate bilke, stebla trsta in bambusa ter odprtine v lesu. Vsa ta bivališča in njihovo zasedenost s strani samotarskih čebel si lahko ogledate v brunarici v ZOO Ljubljana nad alpskimi kozorogi, kjer smo jim pripravili pravi ''hotel''. V preteklih stoletjih so zlahka našle gnezdišča v neštetih cevkah slamnatih bilk, danes pa ta bivališča lahko vsaj deloma nadomestimo z ličnimi hoteli za žuželke.

Tako kot medonosne čebele in čmrlje, tudi samotarske čebele prizadenejo dejavniki onesnaževanja okolja, zato jih prištevamo med bioindikatorje. V okolju, kjer bodo gnezdilnice za samotarske čebele samevale, je lahko nekaj zelo narobe.

Ivan Esenko, avtor monografije Svet žuželk, je pisec knjig in člankov z naravoslovno tematiko v katerih opisuje živalske vrste in odnose med njimi. Pogosta tema, ki se ji posveča pri pisanju, je tudi vrtno okolje in živi svet, ki ga naseljuje, predvsem pa odnosi med vrstami. Pri pisanju se opira na svoje praktične izkušnje, kajti njegov dom je z ožjo okolico, ki ga obdaja, prirejen sobivanju z živalmi. Dvanajst let je aktivno deloval v čebelarski javnosti, predvsem na področju vzreje čebeljih matic, zdravstvene zaščite čebel in uvajanja novih tehnologij čebelarjenja, danes pa se ukvarja s pomenom čebel v okolju. Proučuje tudi samotarske čebele, ki jih je v svojih delih kot opraševalke postavil ob bok medonosnim, obojim pa je namenil bivališča na svojem vrtu. Kot zaposlen v Živalskem vrtu v Ljubljani, se prav tako posveča samotarskim čebelam pa tudi pticam, netopirjem in drugim živalskim skupinam. V knjigi Svet čebel je strnil biologijo čebel, opisal čebelarstvo, tradicijo čebelarstva na naših tleh ter nagovoril bralce k sonaravnem vrtnarjenju in sejanju medonosnih rastlin. 

Lepo vabljeni!

Foto: Ivan Esenko