Ljubljana, 13. junij 2018 – 15. junija na pobudo Mednarodne mreže za preprečevanje nasilja nad starejšimi, ki je bila ustanovljena leta 1997 v Kanadi, obeležujemo svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi. Številne raziskave tako v tujini kot doma kažejo, da nasilje nad starejšimi narašča z naraščanjem števila starejših, opozarja Zbornica – Zveza. Zdravstvena nega in oskrba sta glas, katerega dolžnost je opominjati, da smo kot družba vredni toliko, kot znamo poskrbeti za starejše. Ne glede na okolje, starost in morebiti prisotno kognitivno ali telesno prizadetost je nasilje nad starejšimi nesprejemljivo, poudarja Zbornica – Zveza.

»Izvajalci zdravstvene nege in oskrbe se na vseh ravneh zdravstvene obravnave srečujemo s starejšimi, z njihovimi družinami in negovalci. Naša naloga v osveščanju nasilja nad starejšimi in opozarjanju na nasilje je nedvomno prepoznavna in pomembna. Smo glas, ki govori in osvešča proti nasilju nad starejšimi na vseh področjih našega dela,« je povedala Gabrijela Valenčič, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih pri Zbornici – Zvezi.

Preprečevanje nasilja ne pomeni samo osveščanja o nasilju nad starejšimi, ampak tudi vgraditev preprečevanja in zgodnjega zaznavanja in ukrepanja v zakonodajo. Ozavestiti je treba, da se velik del oskrbe starejših še vedno izvaja v obliki neformalne oskrbe, trenutni sistem pa izvajalcem neformalne oskrbe ne omogoča potrebne podpore – ne z vidika usposabljanja za izvajanje oskrbe ne z vidika za neformalne oskrbovalce potrebne razbremenitve. Slika nasilja je tako lahko kdaj posledica nespretnosti in nezadostnega znanja oskrbovalca za izvajanje kakovostne in varne oskrbe tako za uporabnika kot izvajalca. »Tudi tu je vloga strokovnjakov zdravstvene nege prepoznavna – tako pri usposabljanju in izobraževanju kot pri nudenju podpore neformalnim oskrbovalcem in svojcem,« je še dejala Valenčičeva.

Veliko nasilja nad starejšimi še vedno zamolčanega
Veliko nasilja nad starejšimi je še vedno prikritega in zamolčanega, ugotavlja Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici – Zvezi. »Starejši o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov in partnerjev ali pa s strani zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Strah, nemoč, sram in odvisnost jim preprečujejo, da bi o svoji stiski spregovorili z osebami ali z organizacijami, ki jim lahko pomagajo. Bojijo se, da bi razkritje nasilja še povečalo njihovo ogroženost ter odvisnost in jih pripeljalo v še večjo stisko,« je poudarila Doroteja Lešnik Mugnaioni, strokovna sodelavka Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici – Zvezi.

Usmeritve Delovne skupine veliko pozornosti namenjajo prepoznavanju znakov in posledic nasilja, saj so prav zaposleni v zdravstveni in babiški negi najbolj pogosto in najtesneje v stiku s pacienti in oskrbovanci na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Več informacij o delovanju Delovne skupine na področju preprečevanja nasilja nad starejšimi je na voljo tukaj.

Foto: Corbis