V teh dneh se je s podelitvijo nagrad v Luki Beograd slavnostno zaključil 53. festival Bitef. Kar tri od štirih nagrad je prejela uprizoritev Ali: Strah ti pojé dušo, gledališka adaptacija znamenitega Fassbinderjevega filma Vsi drugi se imenujejo Ali v priredbi dramaturga Milana Markovića Matthisa in v režiji Sebastijana Horvata, ki jo je marca letos na Fassbinderplacu predstavila ljubljanska Drama.
Mednarodna žirija Bitefa, ki so jo sestavljali Christine Hamon-Siréjols, Dorothy Chansky, Sanja Mitrović, Olga Dimitrijević in Ersan Mondtag, je slovenski predstavi podelila glavno nagrado: Grand Prix Mira Trailović za najboljšo uprizoritev v celoti; žirija časopisa Politika, ki so jo sestavljali Milan Nešković, Ana Tasić in Gordana Popović, je Sebastijanu Horvatu namenila nagrado za najboljšo režijo; občinstvo Bitefa pa je uprizoritvi ljubljanske Drame namenilo najvišjo oceno (4,67).
Posebna nagrada Jovan Ćirilov, ki jo podeljuje žirija Bitefa, je pripadla predstavi Nemoralne zgodbe – 1. del: Hiša mati avtorjev Phie Menard in Jean-Luca Beaujaulta v izvedbi Company Non Nova iz Francije. Občinstvo Bitefa je drugi najvišje ocenjeni uprizoritvi Redke ptice v izvedbi francoske cirkuške skupine Un Loup pour l’Homme, namenilo povprečno oceno 4,57, tretje mesto pa je pripadlo uprizoritvi Tartuffe v režiji Igorja Vuka Torbice in v koprodukcijski izvedbi Narodnega gledališča iz Somborja in Srbskega narodnega gledališča Novi Sad s povprečno oceno oddanih glasov 4,56.
Ljubljanska Drama je bila edina slovenska predstavnica na letošnjem Bitefu. Obe predstavi sta bili hipoma razprodani, številni gledalci, ki niso uspeli priti do vstopnic, se kljub vztrajnemu čakanju na morebitna prosta mesta v dvorani niso mogli udeležiti predstave. Stoječe ovacije na beograjski predpremieri 23. septembra in premieri 24. septembra, prisrčna ganjenostjo tako na strani občinstva kot igralskega ansambla in bogata bera nagrad potrjujejo izjemnost in presežnost uprizoritve Ali: Strah ti pojé dušo in dvigujejo ugled slovenske gledališke ustvarjanosti ne le v Srbiji temveč v najširšem mednarodnem merilu.
Za zmagovalno uprizoritev 53. Bitefa se že zanimajo številni ugledni tuji festivali, konec oktobra pa jo čaka gostovanje v tekmovalnem programu Festivala Borštnikovo srečanje in decembra gostovanje v Zagrebačkem kazalištu mladih. Na ljubljanskem Fassbinderplacu bo do konca leta 2019 samo še pet ponovitev – 9., 10., 11., 28. in 30. oktobra ob 19.30 –, nato pa se uprizoritev vrača na ljubljanski spored predvidoma spomladi 2020.
Igralskemu ansamblu, ki so ga v Beogradu sestavljali Nataša Barbara Gračner, Iztok Drabik Jug, Eva Jesenovec, Tamara Avguštin, Saša Mihelčič, Barbara Žefran, Mitja Lovše, Borut Doljšak, Damjana Černe, Vojko Zidar in Gregor Podričnik, iskreno čestitamo in jim želimo še veliko uspešnih gostovanj in ponovitev v Ljubljani.
Osrednji program 53. Bitefa z uprizoritvami iz Francije, Nemčije, Belgije, Hrvaške, Srbije, Slovenije, Nigerije in Brazilije
Letošnji Bitef je potekal pod geslom „Začnimo ljubezen od začetka“, ki je zaznamovalo program festivala tako na estetskih kot tematsko-problemskih ravneh. Med 17. in 26. septembrom je v okviru glavnega programa zvrstilo deset tekmovalnih uprizoritev, razporejenih po vseh glavnih beograjskih gledaliških odrih in v Luki Beograd. Konceptualno jih podpisujejo mednarodno uveljavljeni režiserji Bobo Jelčić, Borut Šeparović, Thomas Ostermeier, Sebastijan Horvat, Igor Vuk Torbica, Phia Menard in
Jean-Luc Beaujault ter koreografi Qudus Onikeku, Luciana Lara in Seppe Baeyens. Tudi letošnji Bitef je zasnoval umetniški direktor Ivan Medenica, ki je želel s programom spodbuditi razmislek o temeljiti obnovitvi humanističnih vrednot, na katerih naj bi temeljila družba.
O uprizoritvi Ali: Strah ti pojé dušo
Krstna uprizoritev Ali: Strah ti pojé dušo v režiji Sebastijana Horvata je odrska priredba filma Vsi drugi se imenujejo Ali (1974) znamenitega nemškega filmskega scenarista in režiserja Rainerja Wernerja Fassbinderja. Predstava je bila premierno uprizorjena na Fassbinderplacu sredi marca 2019 in je v kratem času nanizala že skoraj 40 ponovitev. Avtor priredbe in dramaturg je bil Milan Marković Matthis, scenograf Igor Vasiljev, kostumografka Belinda Radulović, skladatelj Drago Ivanuša,
oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek in lektor Arko.
Zgodba, umeščena v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja v Nemčiji, razkriva večplastnost in pretresljivost ljubezni na družbenem robu. Glavna lika ljubezenske zgodbe sta štiridesetletni Maročan El Hedi ben Salem M’Barek Mohammed Mustafa, ki ga – kot večino delavcev iz njegove države – kličejo Ali, in šestdesetletna vdova Emmi, ki se preživlja kot čistilka. Ali je le eden od mnogih, ki so poskusili najti srečo v zlatih letih ekonomskih migracij. Iz Maroka je emigriral v Nemčijo in dela kot avtomehanik. Med Alijem in Emmi ob prvem srečanju v baru v trenutku vznikne pristno čustvo topline in privlačnosti. Njuna zveza naleti na številne predsodke in nerazumevanje okolice: Emmijine sosede, sodelavke, njeni odrasli otroci in celo prodajalec v lokalni špeceriji postanejo hladni in sovražni, Alijevo poreklo in njegov socialni status »gastarbajterja« izzivata njihovo ozko zamejeno pojmovanje človečnosti, prav tako pa jih vznemirja njegova zveza z dvajset let starejšo Emmi. »Emi in Ali le s tem, da sta skupaj, žalita celotno okolico. Emmi in Ali sta srečna, ko sta sama, toda strupeni okolici ne moreta ubežati. Zgodba se poigrava z žanrom melodrame, toda tisto, kar jo preveva, je tihi obup. Sreča ni zmeraj zabavna,« o pomembni vlogi družbe in njenega sprejemanja vseh oblik drugačnosti v uprizoritvi razmišlja režiser Sebastijan Horvat. Horvat označi Emmi za glavno junakinjo zgodbe, v zvezi z Alijem pa naleti na tretjega igralca – družbo, ki nas opominja, da v tem svetu ne moremo živeti čisto sami. Emmi igra izvrstna Nataša Barbara Gračner, ki jo opiše kot »osamljeno gospo, ki želi le živeti svoje življenje, brez kakršnihkoli ambicij, da bi spremenila svet«. Osamljenost in zadržanost Alija, »gastarbajterja«, ki ga odlično upodobi Iztok Drabik Jug, kljub drugemu času in kraju je zelo podobnega današnjim ekonomskim migrantom.
Pri uprizoritvi so sodelovali tudi asistent režiserja Mitja Lovše, prevajalka iz nemščine Urška Brodar, prevajalec iz srbščine in asistent dramaturga Jernej Potočan, asistentka scenografa Maruša Mali, asistentka kostumografke Bernarda Popelar Lesjak in asistentka režiserja (študijsko) Maša Pelko.
Foto uprizoritve: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana, Fotografije z gostovanja: SNG Drama Ljubljana
