Ljubljana, 24. maja 2018 – Janko Veber je danes zjutraj Ustavnemu sodišču RS predal Pobudo za začetek postopka za ugotovitev neustavnosti volitev v državni zbor, ki so sicer razpisane za 3. junij letos.
Za ta korak se je odločil po lastni presoji in s podporo Združene levice – DSD ter Rastka Plohla in drugih somišljenikov ter na osnovi praktične izkušnje med pripravami na letošnje parlamentarne volitve, ko so se tudi kandidati koalicije ZDRUŽENE LEVICE in SLOGE za poslance v Državnem zboru RS znašli v nezavidljivih, predvsem pa v neustavnih položajih. Prizadete so bile predvsem njihove človekove pravice in pravice, povezane s sodelovanjem pri upravljanju javnih zadev.
Te se odražajo predvsem v tem, da so za kandidaturo po Zakonu o volitvah, ki pa mu Janko Veber oporeka in zahteva njegovo presojo na Ustavnem sodišču, morali zbrati več kot 800 podpisov volivcev, medtem ko so za kandidature članov velikih političnih strank veljali le podpisi 3 (treh) poslancev.
»Tako diskriminatorno razmerje nikakor ne more biti niti v skladu z Ustavo RS, niti s Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki jo je sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov že 10. decembra 1948, ter slovensko Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,« je po vložitvi Pobude za začetek postopka za ugotovitev neustavnosti volitev v državni zbor na Ustavno sodišče RS komentiral Janko Veber.
Dodal je, da je v pobudi posebej naglašeno, naj Ustavno sodišče RS o tem odloča prednostno. S tem bi se država izognila nepotrebnim stroškom za volitve, predvsem pa bi Slovenija ohranila verodostojnost in demokratičnost ter popravila volilno zakonodajo tako, da bi zagotovila enake pogoje za vse politične stranke udeleženke volilnih procedur.
Na opoldanski novinarski konferenci v Ljubljani, kjer je Janko Veber podrobneje predstavil omenjeno kolektivno pobudo za obravnavo na Ustavnem sodišču RS in nepravilnost razpustitve državnega zbora, je posebej izpostavil, da volilni zakon določa področje vlaganja kandidatur za poslance tako diskriminirajoče, da so bistveno kršene temeljne človekove pravice, zapisane v ustavi in mednarodnih listinah. In to do te mere, da nepošteno vplivajo na sam izid volitev. Sporen je predvsem 43. člen Zakona o volitvah, saj prav v njem grobo posega v ustavo in mednarodne listine na način, da privilegira določene politične stranke in njihove kandidate napram drugim. Tako da lahko nastopijo na volitvah le s tremi podpisi poslancev, medtem ko morajo druge stranke in njihovi kandidati zbrati s tem zakonom določeno visoko število podpisov volivcev.
Zakon o volitvah v državni zbor tako razveljavlja ustavo, saj ji nasprotuje v poglavju II. – Človekove pravice in temeljne svoboščine. Poleg tega pa med drugim tudi povozi ustavno določilo slovenske ustave, po kateri je volilna pravica splošna in enaka. Podobno so njegova določila v popolnem nasprotju s Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki med drugim zapoveduje, da ima vsakdo pravico sodelovati pri opravljanju javnih zadev svoje države bodisi neposredno ali pa po svobodno izbranih predstavnikih.
Pobudniki so v pričakovanju, da bo Ustavno sodišče RS odločilo o spornih zadevah še pred razpisanimi volitvami, saj bi jih v primeru, da bi se kasneje tako odločile evropske instance, morali razveljaviti.
