V Srečni hiši je bil marec, podobno kot februar, poln še tako različnih dogodkov

V Srečni hiši je bil marec, podobno kot februar, poln še tako različnih dogodkov, ki so nam odprli oči bodisi glede dogajanja na drugem delu sveta – Klemen Mihelič nam je namreč predstavil afriški Sudan -, bodisi glede odnosov samih do sebe, saj smo z Barbaro Mihelčič pokukali v svet »Čarobne energije«, ki ga sama za boljše življenje približuje širši javnosti. Najmlajši pa so v družbi ilustratork Nine Meglič in Ajde Erznožnik lahko prepoznavali lastne potenciale v likovnem ustvarjanju oz. pisanih risarijah, kot smo jih pri nas poimenovali. – Začetek aprila pa nam je poleg velikonočnih praznikov prinesel še osnove retorike in prepoznavanje svojih komunikacijskih veščin iz lastnih rokopisov, kjer nam je pomagala samoanalizirati se grafologinja Bilka Demšar. V drugi polovici meseca sledi še literarno druženje z Jurijem Součkom in njegovim Palčkom Smukom.

Klemen Mihelič in Dežela Furov
Predstavljajte si sahelsko pokrajino, po njej pa posute okrogle družinske hišice, vsaka obdana s svojo ograjo, tik ob njej pa še mala hišica za živali in hišica za shrambo. Vse so si na las enake, iz zidakov iz blata in slame, v strehi pa luknjica za izmenjavo zraka (neke vrste afriška rekuperacija, domnevam), tako da je kljub zunanjim 40 stopinjam Celzija temperatura v prostoru znosna. Nekaj takšnih hišk sestavlja vas, v tej pa živi celotna rodbina in pravilo je, da si mladi najdejo partnerje iz drugih rodbin, da ohranijo potomce zdrave. Kmalu po pogledu na takšne hiške pa pozdravi prišleka v Darfurju prvo begunsko taborišče z 20 do 30 tisoč ljudmi. Si predstavljate? Nekako tako nam je že uvodoma predstavil Darfur oz. Deželo Furov podpornik Toma Križnarja in ustanovitelj humanitarne fundacije H.O.P.E. Klemen Mihelič (VEČ). 

Klemen je med drugim dejal, da »v Darfurju umirajo milijoni, za katere nihče ne ve, medtem ko v zahodnem svetu izvemo za vsako žrtev določenega napada v določenem mestu«. Kljub temu, da so s prenosnimi kamerami uspeli doseči, da je nasilje nad prebivalstvom občutno upadlo – »vsak napadalec se namreč boji, da bi bil viden in obsojan,« pravi Klemen -, pa je pred slovenskimi aktivističnimi humanitarci še en velik izziv, to je transport vrtalne naprave za vodo v Darfur, mimo skorajda hermetično zaprtih meja te dežele v vojni.

Zakaj? Za vse nasmejane obraze čudovitih in pristnih ljudi, ki padajo pod streli sovražnikov, ki si jih niso sami ustvarili. In kako lahko vi pomagate? Donirate lahko za kamere in za vrtalno napravo ali pa prispevate z nakupom darfurskih amuletov in nubskih ogrlic, po novem pa tudi z nakupom fotografij z motivi in obrazi Darfurja na www.tomokriznar.com.

Te bomo naročili tudi v Srečni hiši za našo naslednjo razstavo, prizadevanja fundacije H.O.P.E. pa podpiramo tudi s slikanicami treh čarovnic, katerih celoten izkupiček od prodaje ostane fundaciji (VEČ). Po novem pa v Srečni hiši ponujamo tudi Križnarjevo knjigo Nafta in voda, katere celoten izkupiček bo namenjen Ustanovi Toma Križnarja, s čimer bo Tomo pokril stroške produkcije novega dokumentarnega filma.

Čarobna energija in pisane risarije
»Vsakodnevno nas obdaja ogromno energije, ki jo lahko usmerimo v to, da bomo zaživeli v obilju – karkoli že pomeni 'obilje' za vsakega posameznika,« je predavanje z naslovom Čarobna energija na prvi pomladni petek zvečer začela Barbara Mihelčič, ki se z energijami ukvarja že dve desetletji, kot eno najpomembnejših vodil pa je obiskovalcem Srečne hiše položila na srce, naj prevzamejo odgovornost za svoje življenje. Pogosto nas namreč pesti pomanjkanje energije in pogosto ubiramo napačen oz. negativen pristop do življenjskih izzivov, je med drugim dejala Barbara, kot alternativo pa za primer podala otroke, ki stremijo k spremembam za lasten razvoj in napredek. »Če kot odrasli ne želimo določenih stvari v življenju spremeniti, nas žal kdaj potem v to prisili kar življenje samo, a te spremembe so zaradi okoliščin potem še manj prijetne,« je bila iskrena (VEČ).

Prvo pomladno soboto pa smo v Srečni hiši pozdravili kot se spodobi - navdahnjeni s sončkom in veselim ptičjim petjem smo skozi pisane risarije ustvarili prav posebno skupno umetnijo, pot do nje pa sta nam tlakovali izjemni ilustratorki Nina Meglič in Ajda Erznožnik. Kako čudovit timski izdelek je nastal – in to kljub razliki v letih malih ustvarjalcev, ki so šteli celo od dveh pa do petnajstih let, pa si lahko pogledate TULE.

Lokalno veselje za globalno srečo
Za svojo celovito lepoto pa v Srečni hiši skrbimo s plemenitimi gestami, kot je denimo zbiranje oblačil, igrač in opreme za azilni dom, kamor smo resnično bogat kup zbranih stvari odpeljali v prvem in drugem marčevskem tednu. Vseskozi pa podarjamo potrebno opremo otrokom in socialno ogroženih in rejniških družin ter nudimo brezplačno učno pomoč šolarjem z območja Lukovice.

Na zadnji marčevski dan je ustanoviteljica Srečne hiše Alenka Žumbar Klopčič obiskala celo društvo Ruka za šapu (v prevodu: Roka za tačko), ki skrbi za pasje brezdomce v bosanskem Lukavcu, kamor je v imenu Srečne hiše odpeljala 80 kilogramov pasjih briketov in kapljice proti zajedavcem.

Že prvi petek po vrnitvi, ko se je že pisal predpraznični vikend, pa je Alenka v sodelovanju z grafologinjo Bilko Demšar obiskovalcem Srečne hiše približala osnove retorike, Bilka pa jim je pomagala v lastnih rokopisih samoanalizirati njihove komunikacijske veščine. Pa smo se spet naučili nekaj novega! 

V aprilu pa sledi še kulturna čajanka z Jurijem Součkom, ki nam bo kot prevajalec Palčka Smuka prebral nekaj poglavij iz te nove slikanice, ki je odslej na voljo tudi v slovenščini (čajanka je namreč v marcu odpadla), ob prehodu v nov mesec – mesec mladosti – pa bomo za najmlajše ponudili tudi tematske urice o ekologiji.